Pozdravljene,

Doma imam en teden starega malčka, ki je velik lenušček (malo je tudi zlatenčen, ni bil pa nič pod lučko). Že v porodnišnici sem imela velike probleme z dojenjem. Najprej mali nikakor ni mogel zagrabiti bradavice. Nimam sicer vdrtih, ampak mi ne ˇskočijoˇ dost ven. Zato so mi dali nastavek. Preko nastavka je vlekel, ampak smo ugotovili, da nič ne poje. Potem sem se odločila, da si bom mleko črpala, ker mleka sem imela že v P zelo veliko. Preko flaške je lepo vse popil.

Doma sem nadaljevala s flaško, potem ko pa je prišel pravi naval mleka, pa sem vseeno še poskušala dojiti in je uspelo. Sicer z nastavkom, pa vendar. Začel je vleči, bila sem pozorna na požiranje. Problem je sicer, da ga moram vmes med dojenjem kar opominjat, da ne zaspi in da vleče naprej. Ko ima dovolj (po cca.10min) se odstavi sam. Kljub temu, da mu ponudim še drugo dojko, njega ne gane več, kljub vmesnemu bujenju, previjanju, ščipanju,itd, on spi naprej. Dojila pa sva se na 3 ure, včasih na 4.

Problem pa je ta, da ne pridobiva dovolj na teži. V dveh dneh je dobil le 20g, čeprav naj bi dobili 20 do 40g na dan. Patronažna mi je rekla, naj ga boj pogosto dojim. To sem sedaj tudi začela, vendar se mi zdi, da v tistih 10min dojenja ne dobi dovolj tistega zadnjega najbolj hranilnega mleka.

Zdaj se pa sprašujem, če naj vstrajam z dojenjem, ali naj rajši črpam? Ali pa naj po vsakem podoju probam še izčrpat in mu načrpano dam po flaši..to se mi zdi še najboljša ideja, vendar me je strah, da mu bom povzročila sesalno zmedo s flaško? Res si močno želim, da bi mi uspelo samo dojiti, po drugi strani bi pa seveda rada, da je mali sit in zdrav.

Vsak nasvet bo dobrodošel in pa hvala že v naprej.

< Sporočilo je popravil innes4 -- 4.6.2010 21:26:25 >

_____________________________

29.5.2010 je zame začel sijati sonček Tim***
21.5.2011 pa sem postala žena***
Vse lepe stvari se mi dogajajo maja <3<3

jaz ne bi nič črpala, pa po flaši, moj je bil tudi len za dojenje, pa sem pač pogosteje dojila, tako kot, vendar recimo dva podoja iz iste dojke, da je dobil, kar je meu za dobit.

..točno takšne probleme sem imela js pri prvem..nikakor se ni dal buditi..še sestre so se v P trudile, pa jim ni ratalo.. js sem si zato začela črpati..mi je bilo vseeno boljše, kot pa da bi se 2-3 ure dojil in vprašanje koliko vmes konkretno pojedel..črpala sem si do 5. meseca (vmes sem seveda tudi že malo dodajala AM)..res pa je naporno to črpanje (če imaš navadno črpalko) ampak je šlo..

Jaz bi dojila.Sem imela iste probleme s mojo punčko.V P sem jo ponavadi zaman budila in so jo potem sestre kar v spanju nahranile po flaški.Je bila pa en dan pod lučko.
Doma sem jo potem dojila izključno na njeno željo,je nisem budila in je tudi patronažna zagnala paniko,ker je v 6 dneh dobila na teži 100g namesto "minimalnih" 120( 20g na dan).No,do prve posvetovalnice se je moje dete zredilo 925g,tako da se sploh spomnili nismo več na začetne težavice .
Nekateri dojenčki so pač gurmani in v hrani uživajo počasi,pa tudi dnevno tehtanje je bolj jalovo početje,ker če pomisliš,da se dojenček konkretno polula ali pokaka,je tista plenička lahko težka več kot 100g,pa je že s težo v minusu .

Sprosti se in uživaj s svojim nezahtevnim dojenčkom,ko bo potreboval več hranjenja,ti bo pokazal,preverjeno.