Pozdravljene!

Pišem, ker potrebujem nasvet, kako prenehati z dojenjem. Naš sonček je star 16 mesecev in bi se še kar naprej dojil oziroma crkljal. Pri 12-tih mesecih se je dojil še zvečer, potem pa se je 15-ih mesecih, ko sva bila skupaj v bolnici, spomnil, da se ima lahko fino tudi čez dan.
Sedaj, pri 16-tih, že dobro pokaže, kdaj bi se crkljal (dojenje pri tej starosti vsekakor ni več hranjenje); če se delam, da ne razumem , se razjezi.
Ne morem ga pustiti jokati, preveč se mi smili; a hkrati se zavedam, da od mojega mleka nima več kakšne velike koristi in da bo vedno težje prenehati dojiti. Poleg tega me ostri zobki kar precejkrat ugriznejo.

Hkrati me zanima, kako je z uveljavljanjem volje pri vaših otrocih. Zdi se mi, da smo pri nas doma malo preveč trmasti; če ne dosežemo, kar hočemo, je jok in stok, mečemo se na tla, celo udarjamo po predmetih, ipd.

A mi zna katera razložiti, kaj povzroča tako ravnanje? Oba z možem sva mirna, otrok je .

Lep pozdrav. Žana

Hoj!
Če bereš poste na RR, boš videla, da je veliko otrok v tej starosti takih trmoglavčkov, tako da bi rekla, da brez panike.
Dojenje in odvajanje. Ja. Težka tema. Midva se še dojiva zjutraj in zvečer, čez dan pa pred spanjem, kadar smo doma in spi doma. Tvoje mleko, če ne mleko, pa samo dojenje, ima še vedno koristi, sigurno. Še vedno preko mleka mali dobiva protitelesa, še vedno mu dojenje napolni rezervoarje. In najbrž so le redki toliko stari otroci, ki bi hoteli sami od sebe nehati z dojenjem. Če je pa tako fletno... Tako da glede odvajanja ni drugega kot to, da ti postaviš meje in se jih potem držiš. Če podnevi nočeš, pač nočeš in pika. Če se hoče pocrkljati in rine vate (ja, vem, kako je to , in to zdaj, zadnje tedne, ko sva ponoči - skoraj - nehala; je treba podnevi nadoknaditi), ga zamoti ali mu povej, da bo to prišlo na vrsto kasneje, zdaj pa ne, ker blablabla. Zdaj že marsikaj razume. Pri nas je tako, da če se jaz odločim in vztrajam, slej ko prej (pa ponavadi kar hitro) dojame, kako in kaj. Če je v meni nekaj dvoma, pa točno to začuti in jok je potem hujši in traja dlje (pa ni vrag, da nazadnje tudi dobi, kar hoče). Mamice si pri joku kar naprej postavljamo vprašanja, ali delamo prav. Je prav, da ne dobi dojke, kadar hoče? Če me boli, mi ni ugodno, ali naj potrpim ali bo sicer otrok prevelik revež? Jah nič, jaz sem se odločila, da po 16 mesecih je pa kdajpakdaj kaj vendarle lahko po moje. In sva naenkrat ubrala drugo tehniko nočnega uspavanja. In je bil jok, veliko joka (jah, nekaj čisto mimo mojega koncepta, ampak ko ne moreš več, ne moreš več), ampak naslednji dan je bilo joka manj in naslednji dan skoraj nič. In zaenkrat še kar nekako deluje. Tebi pa na izbrani poti srečno in čim manj joka!

Glede trme se strinjam, to je obdobje, ki ga bo prerasel.

Dojiti pa sem sama nehala, ko je bila stara 20 mesecev. Tako dolgo pa sem dojila zato, ker me je bilo grozno strah tega, kako bo ponoči. No, neko jutro sem se (seveda po neprespani noči) zbudila polna volje in se odločila, da neham. Že takoj zjutraj sem ji povedala, da mamica nima več mlekca, in da ga tudi ponoči ne bo. Čez dan je malce sitnarila ampak sem jo zamotila. Sem ji pa cel dan razlagala, da tudi ponoči ne bo dobila. in je sicer malo kasneje zaspala kot ponavadi ampak vsega skupaj ni blo za minuto joka. Ti pa svetujem nekaj, ko se boš odločila in nehala, ga nikar ne navadi, da bo ponoči dobil namesto tega flašo. MI se zdaj namreč zbujamo zaradi flaše!

Srečno!

Štirje dnevi so minili,ko se je moja hči odločila,da po dveh letih in treh mesecih preneha dojiti sina.
Hudo je,jok,jok!Prvo popoldne brez maminih prsi ni hotel spati,imeli smo cel direndaj tudi zvečer,ker ni hotel spati.
Naslednje dni je hodil za njoin histerično jokal,da bi on "tete"
Vzdržala je,se potrudila,da se ji ni preveč smilil in mislim,da je zmagala
Danes je peti dan,vem,da ko bo prišla iz službe jo bo vprašal za "tete",malo pojokcal,pa pred popoldanskim počitkom bo še malo joka,ampak vedno manj,krajše razburjanje.
Trdna volja mora bit na tvoji strani,ne popustit!