Sploh ne vem kam bi temo napisala, oz. kakšen naslov bi ji dala. Skratka imam predšolsko punčko. Njena težava (vsaj mislim da je) je ta da ne zna lepo risati, ne zna lepo držati pisala in ga uporabljati, ne zna rezati s škarjami (jih narobe uporablja), ne zna povedati obnove pravljice, ne zna vlečt ravnih črt, obkrožit kak predmet na sliki... Do sedaj me ni skrbelo saj se mi je zdelo, da ima še dosti časa in da normalno ne zna risati lepo, da se bo naučila pravilno držati pisalo,... Ampak sedaj opažam da ima res težave. Učiteljica v vrtcu mi ni ne potrdila da ima težave in tudi me ni prepričala, da je enaka razvojnim sposobnostim ostalih otrok. Je rekla da bomo konec leta več vedeli.
Skratka, vem da otroci na hitro dozorijo in so sposobni iti v šolo, ampak mene malo skrbi. Eno leto se bo prehitro obrnilo, in jaz ne vem, kaj naj naredim da bi ji malo pomagala. Zadnje čase skušam z njo delati več nalog (Cicido,...), se trudim več risat, jo več spraševat kaj sva prebrali, se učiva o vsem ko se potikava okoli. Ampak sedaj ko se lotiva dela, takoj obupa ker ji ne gre in začne govoriti, da je zaspana, da ne more več,... Nimam občutka da bo jo res preveč obremenjevala.
Kaj naj naredim oz, kam naj se obrnem, da bi pridobila neko drugo mnenje. Vem da je pri teh otrocih naenkrat hiter preskok,ampak vseeno v primerjavi s starejšo punčko, se mi zdi da je bistveno na slabšem.
Prosim za nasvete.

Zagotovo je en naslov za pomoč njena vzg., na katero si se kot praviš že obrnila. Če jo je v skupino dobila šele letos septembra, verjamem, da v slabih dveh mesecih še ne more preveč dobro preceniti njene sposobnosti...če jo ima že od prej, bi pa morala že marsikaj videti...v skupini je to lažje opaziti, ker lahko sposobnosti otrok malo bolj primerjaš, kot pa starši doma...Skratka. osebno pa mislim, da bi kakšen velik primanjkljaj opazila tudi v kratkem času, če bi bil prisoten....res je to, kar praviš, da otrokov razvoj poteka tako v etapah....preskok pa stagniranje..., pa spet preskok..., vendar če je kaj na tem kar opisuješ in če je deklica res predšolka, potem bi resnično morala biti pri finomotoriki že kar razvita, spretna....S tem ne mislim, da bi morala super risati, ker to nima tako velike veze s finomotoriko, kot z umetniškimi predispozicijami, ki pa jih otroci brez posebnega truda že kmalu pokažejo... Jaz govorim o finomotoriki sami....spretnosti prstov....toliko star otrok ( če govorimo o 5-letni predšolki), bi moral imeti že dobro razvit pincetni prijem, ki mu omogoča pravilno držanje pisala in drugih pripomočkov...Je pa res, da so nekateri pač malo manj spretni, počasnejši v razvoju oz. rabijo več spodbude....če ste do sedaj vse prepuščali spontanemu razvoju, pa poskusite od sedaj naprej dajati nekoliko več poudarka na tem področju....S tem ne mislim, da bi morali sedaj deklici težiti z barvanjem, risanjem, rezanjem s škarjami,saj ji zna to zelo zasmrdeti in bo zaradi pretiravanja prej kot napredek pokazal odpor... Urjenje finomotorike se lahko odvija čisto spontano...ob gnetenju testa, plastelina , gline,...ob trganju in mečkanju časopisnega papirja, ob pobiranju kamnečkov,školjkic, koruze...nizanju kroglic, jesenskih plodov, , lepljenje trganke, skratka...miganje, pobiranje....čim pogostejše uporabljanje prstkov....prstki morajo biti čim bolj gibčni, močni, obvladljivi...kajti le tako bodo lahko spretni, natančni in koristni....
Kar se tiče razvoja govora, pripovedovanja....tu zelo pomaga beseda v vseh oblikah...v obliki preprostega pogovora in govornih igric ( uganke, smešnice, izštevanke, pesmice, nadaljevanje povedi, besedni nesmisli in šaljivke......), kot poslušanje govorjenja (če ji bereš, če posluša zgodbico preko cd predvajalnika ali preko tv-ja)prvo " branje" ob ilustracijah, slikovnih aplikacijah, opazovanje pisane besede na vsakem koraku (reklamni panoji, plakati, napisi na trgovinah...)...skratka...jezik in slovnica v vsakdanjem življenju....
Drugače pa....tudi dva otroka iz istega gnezda nista ista....mogoče ima ona nasprotno od starejše hčerke močnejša področja drugje in v bistvu kljub vsej dodatni spodbudi vseeno ne bo nikoli na tem področju dosegala enakih rezultatov kot sestra....jih zna pa najverjetneje drugje....včasih je pač težko biti drugorojen...
V vsakem primeru pa jaz vseeno ne bi kar čakala na to, da mi vzg. konec leta blagovolji povedati svoje mnenje tik pred vstopom v šolo....ona mora to videti prej, saj je strokovna delavka...jaz bi ji dala nekaj časa, potem pa bi jo spet vprašala za mnenje...če bo še vedno mencala , bi se poskušala obrniti na kakšnega strokovnjaka....škoda bi bilo, da bi pa deklica vseeno , če bo pa le rabila pomoč, zabila v tri dno celo leto, v katerem, bi lahko že marsikaj naredili...

Vzgojiteljica je ista že od samega začetka. In mala je šla v vrtec z 1 letom. Malo me je presenetil odgovor vzgojiteljice, ker sem od nje pričakovala bolj konkretne odgovore. Ona res vidi 20 otrok v skupini, jaz pa samo svojo. Do sedaj se mi pač ni nikoli zdelo, da bi imela težave, ampak tako ali tako si človek reče, kaj bi preveč zahtevala, saj bo prišlo samo od sebe. Zdaj pa me malo skrrbi ker, je to sedaj zadnje leto zabave. Stara pa bo 5 let v prihodnjih dneh.

Jaz mislim,da če bi imela resne težave, bi to vzgojiteljica že izpostavila. Pri nas imamo vsak mesec govorilne ure, kjer nas vzgojiteljica seznani z vsemi opažanji - pozitivnimi in negativnimi, tako da smo na tekočem, kako se naši otroci razvijajo. Pri vas tega ni?
Vsak otrok je drugačen, vsak po svoje poseben, pa to ne pomeni, da je kaj slabši. Nekateri pač rabijo več časa, da so pripravljeni za šolo. Če se ti zdi, da bi vaša deklica rabila več vaje, pa se doma igrajte šolo (na čim bolj zanimiv način). Pripravite ji peresnico z vsemi pripomočki, zvezek, kolaž, škarjice, lepilo, plastelin, ... izdelajte urnik z dejavnostmi, pa vsak dan počnite kaj drugega. Lahko pripravite tudi kakšno predstavo, nastop, kjer vam bo kaj pripovedovala, zaplesala, zapela, zrecitirala, po njeni želji. Naj pokaže, kaj ji je všeč, pa boste hitro ugotovili, tudi kje ji gre zelo dobro. Pa ne počnite tega prepozno, sicer je res lahko utrujena. Tudi sicer ji lahko večkrat z navdušenjem omenite šolo in to, da bo drugo leto šolarka. Boste kmalu videli, ali so ji naloge in delo odveč ali pa bo pokazala za šolo in naloge zanimanje.
Sicer pa imate še vedno možnost, da pustite deklico še eno leto v vrtcu, ker je rojena konec leta. Res ni treba da gre v šolo s petimi leti.

Se strinjam z nyno. Meni sta vzg. sami rekli, ko so bile kakšne težave v vrtcu... sicer ne okoli tega kar opisuješ ti, ampak nečesa drugega. Res je, da vzg. vidi 20 otrok zato tudi ne dela neke panike iz tega, če otrok ne zna lepo risat, lepo držat barvice, ravno vleči črte... ker to so vse stvari, ki se jih bodo učili v šoli. Ok fajn je, da otroka naučiš prav držat barvico, ker mu bo potem lažje. Ni pa to nekaj, kar bi bilo zelo zaskrbljujoče. Kar se tiče pravljic, ji čim več beri. Ko prebereta pravljico, pojdita še enkrat skozi tako, da jo pri vsaki sliki vprašaš, kaj se je zgodilo... Počasi pa bo. Nista dva ista kot je ena rekla.

Govorne težave - obrni se na logopeda, čimprej, v enem letu se da ogromnnno naredit. Pri logopedu bo dobila tudi slušno pozornost, kar ji bo koristilo nadalje v šoli.
Finomotorika - z vajami se da vse popravit - trganje lista s pincetnim prijemom - se odlično popravi togost roke. Če ima krčevit prijem pisala, seveda ne more ne lepo risat, ne lepo vlečt črte (pa ni z njo nič narobe, ogromno predšolskih je takih, pa si večinoma starši zatiskajo oči, popravljajo pa učiteljice - predvsem fantki so takšni, ampak njim je očitno oproščeno, če rišejo grozno in vse ostalo). Kupi ji grip trikotne barvice - to ji bo tudi olajšalo prijem barvice + pincetni prijem barvice, ki potem leže v roko - mogoče poprosiš kakšnega specialnega pedagoga, da ti to pokaže - drugače pa mislim, da bi morale vzgojiteljice to vedet.
Pri obnovi pravljice je pač tako - če se otroku dosti ne bere in če skupaj ne gresta skozi obnove, potem pač ne more iz topa iztrelit 30 stavkov z obovo pravljice - poizkusi ji kakšne 3 dni zapored prebrat isto pravljico in potem it na obnovo - postopoma - sicer tole res ni omembe vredno - prej govor in držanje pisala, finomotorika (šivanje, pravilna drža roke med barvanjem, pisanjem, rezanje s škarjami itn...)
Pa da te potolažim, večinoma otrok v prvem razredu obupno reže s škarjami. Ampak se naučijo, res se

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Mogoče se dogovoriš za sestanek pri psihologinji v zdju, kamor hodi, tisti, kjer je imela že sistematski pri 3 letih? Morda bi ti tam dali kake ideje, kako bi ji lahko pomagala...

Moje izkušnje so sicer, da vzgojiteljice in psihologinje precej drugače gledajo na iste "težave", ker so vzgojiteljice videle že stotine otrok, ki so na hitrco ujeli vrstnike, psihologinje pa seveda v glavnem vidijo otroke, ki niso uspeli ujet vrstnikov in imajo težave. Zato slednje prej naredijo preplah, vzg. pa dositkrat rečejo, da imajo otroci še čas. R. ni znala lepo zaključit kroga na sistematiki rpi 3 letih. Svetovala mi je, da kaj riševa skup, lahko tudi v pesek ali kak drug material, da ne dobi otrok odpora, ad je ne bi forsirala z risanjem. Po tem pregledu sem šla še na govorilne ure, kjer so rekli, da sploh ni problem, da nič ne zaostaja in da naj nič ne težim s krogi doma, da sploh nič ni treba, pa da naj jo samo pri miru pustim z risanjem. Sem bila potem prav zmedena in zelo vesela oz. sem si kar oddahnila, ko je potem čez dobesedno 3 dni narisala lep krog sama od sebe - mi je prihranila dvome, kaj moram naredit:D.
Mala (oz. velika) namreč najprej sploh ni marala risat. NIč. Potem pa naenkrat ful. Zdaj riše čisto lepo, vse podrobnosti (ala popek, nariše otroka v maternici, ko sem bila noseča, še popkoino itd...) Vem pa, da moja starejša res napreduje po skokih - takih ogromnih, potem je pa doooolgo časa na istem. Tamala gre bolj enakomerno in tako sta veliko časa enako sposobni, potem pa naenkrat bum pri taveliki, pa jo prehiti.

Ne vem, če te to kaj potolaži, v bistvu če sem iskrena, bi tudi mene malo skrbelo na tvojem mestu, saj bo drugo leto, če bo šla v šolo te stvari nekak morala bit sposobna počet dalj časa. Jaz ne bi bila toliko zaskrbljena nad tem, kako dobro ji nekaj uspe, bolj nad tem, da nima koncetracije za dalj časa nekaj počet - to je baje navječja ovira v šoli... Če se ti bo konec leta zdelo še vedno, da ni na ravni vrstnikov, pa lahko zamakneš vpis v šolo. Boljše prečiti nego lečiti...

Kar se tiče tega, kaj lahko ti narediš: mogoče poizkusi s kakimi zabavnimi projekti: vkomponiraj to,kar rabi v to, kar ji je všeč. Ne vem, na kaj pali tvoja mala punčka, če napišeš, se mogoče najde kaka ideja:) Kaj pa če kaj skup ustvarjate? Ali pa da vključiš to v gibanje, če je bolj športna?
Recimo za rezanje:
- da daš košarico s škarjami in papirjem na en konec sobe, mora stečt tja, izstrišt en trakec, pa ga prinest v košarico na tvojem koncu sobe in tako, dokler ni košarica polna?
- Ali če je nora na princeske, da ji daš kaj s tem v zvezi?
- Večina otrok ima rada nalepke, mogoče ji naštempljaš nalepke, pa jih mora ptoem sama izrezat, in potem si jih lahko nalepi v zvežček?

Fino motoriko lahko vadita tudi na druge zabavne načine, lahko kdaj jeste s palčkami, lahko veliko modelira iz slanega testa (to je res skoraj vsem všeč), lahko pretaka, pincetira, natika, sortira male predmete... Vse to pomaga. Lahko rišeta črte v pesek, v vodo, rišeta gosenice po vrtu,...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ja, lubi je zadnjič komentiral, da R. piše lepše kot on... In sem se morala strinjat . Samo ona je taka pridna pupika, vse čisto preresno jemlje... So začeli v vrtcu z bralno značko in ona je hotela zdaj VSAKIČ ko je šla v vrtec povedat eno zgodbico in pesmico (morajo pa 3 v celem letu... ta otrok je to naredil v teh 6x kot je bila do zdaj v vrtcu...) NJena sestra pa ni taka pridkana , je bolj po mamici, da naredi, kadar je treba, sicer se pa rajši igra:D.

Spark, a sicer tvoja mala napreduje v izrazito velikih skokih? če ja, potem je zelo verjetno, da bo imela še kak skok v tem letu. Če nisi tega opazila, je pa mogoče malo prej za it po pomoč.
Kako vidiš, da gre po skokih? Recimo če je začela plaszit, hodit, govorit,... vse zelo naenkrat. Recimo moji punci dolgo nista kaj dosti govorili, par besed do 2 let, večina otrok takrat že malo več pove, tidve pa tistih par besed - no, odtakrat dalje pa nista več utihnili, nonstop čebljata, uporabljata vse sklone, spole, števila itd... (ok, tega imamo pri nas res v izobilju za vadit - še sama moram razmišljat, kaj sva midva, kaj midve, kaj smo mi, kaj smo me,... ). Pa recimo ko je začela starejša risat, je čečkala do več kot 3 let starosti, pa še to ne prav rada. Potem je naenkrat začela risat glavonožce, sploh ni imela vmesne faze! Zelo kmalu so imeli glavonožci tudi vse ostale pritikline (lase, popek, stopala itd...) POtem so jo lani začele zanimat črke, pa sva nekaj časa še ignorirala/zatirala to željo, potem sva se pa vdala in se je na hitro naučila črke. Tamale črke čisto nič ne zanimajo, (številke pa, taveliko pa črke ful bolj). Če je vse ostale stvari zelo skokovito osvojila, potem je to res verjetno njen način.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Hvala vam za tako lepe odgovore.
Do sedaj nisem imela občutka da bi kako zaostajala, se mi je zdelo da je vse v mejah normale. Eni otročki so bolj, drugi malo manj napredni. Shodila je normalno, začela govoriti,... Ni bilo nobenih težav. Sedaj pa smo pa eno leto pred šolo in sedaj pa me malo skrbi. Vzgojiteljica ima že od začetka pripombe kako uporablja jedilni pribor, da slabo drži žlico, da pravilno ne drži svinčnika. Ok treniramo držo pisala ampak ona zelo hitro po svoje obrne. Do sedaj sem si vedno mislila, da še ni potrebe da bi me kaj skrbelo. Drugače pa zelo rada striže in lepi, rada se igra s plastelinom. Letos sem ji kupila puščico da ima samo svoje barvice in flomastre. Ima svoj zvezek. In zadnji teden se sama igra, in se trudi nekaj pisati notri (kopira sestro). Pozna nekaj črk in tiste piše. Seveda te črte niso enako velike, in lepe, ampak ona sama od sebe nekaj dela. Je zelo vesela da bo šla jeseni v šolo in bo šolarka. Zadnje čase pa ko želim z njo kaj več delati, nekako noče. Verjetno tudi ona čuti pritisk z moje strani in zavrača delo. Ne vem.
Zelo rada bi, da gre s svojo skupino v šolo, saj so vsi v skupini 2007 in bodo vsi odšli naprej, res pa je, če bomo spomladi videli da ji ne gre najbolje, da razmislimo o zamiku vpisa. To bomo še videli.

Aja, pa če ima kdo kakšen link do kakšnih vaj, bi bila zelo vesela.

Zdi se mi, da imaš v prvi vrsti težave ti.Tebe je zagrabila panika, punčka najbrž napreduje vsvojem ritmu.

Stara je šele pet let, ali pet let in še nekaj (sklepam, ko praviš, da gre naslednjo jesen v šolo). OTROK je še. Njeno edino delo je igra, ves čas, ne samo zadnji teden. Kakšne naloge, kakšne vaje na silo, ma daj no, pusti otroku otroštvo. Če se bo pokazalo, da jeseni ne bo zrela za šolo, bo šla eno leto kasneje. Eno leto je v razvoju otroka ogromno, poudarjam še enkrat - ogromno. Ne delaj panike, ampak pusti otroku otroštvo. To je največ, kar mu lahko v tem trenutku daš.

Spark, ne se preveč sekirat, če ima punca koncentracijo in sicer rada vse to počne, potem ni vrag, da ne bi pridobila še dovolj spretnosti v tem času. Važno je samo to, da RADA dela vse te fine stvari, eleganca pride pa z vajo;).
Če si želiš kake vaje, tu je nekaj takih. Dvoje sem sprintala in je R. uživala 100/h, ampak niso pa vse za vse, tamali sploh ni potegnilo vse skup, tavelika me pa dobesedno vsak dan fehta za "nalogice"... Pa se kar ne spravim sprintat in uredit novih (treba malo priredit, da je v slovenščini;)
http://www.1plus1plus1equals1.com/preschoolpacks.html

Počni kaj z njo, tako na izi. Probajte jest s palčkami, da se mogoče nauči drugače držat - da vidi, da se da drugače držat palčko, pisalo,...

< Sporočilo je popravil ronja -- 22.10.2012 23:43:00 >

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Spark, nekaj prebliskov se mi poraja in mogoče je prav, da sem odložila likalnik in ti odgovorila. Nisem nobena strokovnjakinja, ima pa naš tastarejši (ravno tako tik pred šolo) nekaj več težav s fino motoriko in sem malo brskala glede tega po internetu:
Da se lahko razvije fina motorika, mora biti najprej razvita groba (izraz?) motorika. Link do vaj:
http://www.ot-mom-learning-activities.com/gross-motor-activities.html

Ta gospa ima lepo razložen razvoj, fotografije vaj, ki so primerne. Razložen ima tudi razvoj držanja svinčnika, dodane so vaje za izboljšanje: http://www.ot-mom-learning-activities.com/pencil-grasp-development.html

Dobila sem občutek, da ima tvoja deklica tu težave. Ker ne zmore opravljati vaj fine motorike (rezanje, risanje, črte), doživi tu neuspeh in zato odneha. Tudi naš je tak. Vsekakor se mi zdi, da ne boš naredila nobene škode, če boš te vaje poskusila, lahko celo koristijo.

Če se res že veseli šole in ima občutek, da je velika, če lahko ima svojo peresnico, bi ti predlagala, da ji pripraviš tudi njeno lastno zbirko vaj. Pri nas sem si v knjižnici izposodila DZ za prvi razred Danes rišem, jutri pišem. Vaje sem prerisala, kakšno spremenila, kakšno dodala (princip pa je isti), liste zlaminirala, mu dala flumaster za bele table, čistilo in krpico in je kakšne pol leta intenzivno reševal te naloge. Je bil ful ponosen. Mi pa smo ga seveda hvalili kot mladega kužka

Kar pa se tiče govornega razvoja, bi ti predlagala, da poskusiš vaje vključiti čimbolj nevidno, prijetno v vsakdan. Lahko recimo vzameta njeno najljubšo punčko/medvedka/pajacka s seboj, potem pa se pogovarjaj s to igračko, pa naj ti pove (v resnci hčerka), kje je bila, kako se je imela, kaj je videla. Ali pa ti opiše sanjsko oblekiso princese, kakšna bi bila. Ali pa skupaj s hčerko pripravita lutkovno predstavo za nekoga, ki ga ima rada. Tako si bo morala zapomniti potek dogajanja, zapomniti si bo morala besedilo in to ob pravem tenutku tudi povedati. Lahko ti pomaga kuhati. Se pogovorita, kaj je treba narediti, potem pa ti ona narekuje, kej naj kaj vzameš, kako naj kaj narediš. Lahko se gresta skrivalnice. Ona ti nekaj skrije, nato pa ti opisuje, ti pa moraš ugotoviti, kaj je to. Ali pa ti njej pripraviš presenečenje, pa ji ti podajaš značilnosti, ona pa mora ugotoviti, kaj je to (npr. gresta na igrišče: greva nekam, kjer potrebuješ čevlje. po tleh je droben pesek, okoli rastejo drevesa. Tam je ponavadi veliko otrok. Tam stojijo leseni stebri. Na njih so platrične reči. Po njih se lahko pelješ do tal). Pa čimveč ji beri.

Kot pravim, nisem strokovnjakinja. Bi ti predlagala, da si še naprej pozorna in če ne bo šlo, če boš imela občutek, da se težave nadaljujejo, poišči strokovno pomoč (defektologi, specialni delavci). Morda lahko tudi tu na RR najdeš koga ki se spozna na te reči (ker vem, da je npr. pri logopedih čakalna doba, da te ubije. Mi ga čakamo že leto in pol. Brez uspeha )

Hoj!

Jaz sem se ubadala z podobnimi problemom kot ti-mali je sicer že prvošolček ampak ti vseeno pišem. Par stvari kako rešujem:
risanje: katastrofa, poleg tega da mu pa to ni blo za delat, pa smo mogli ga res motivirat, mi je še vzgojitelica rekla da ga skoz spodbujajo. No in pridem na prvi roditelski sestanek in je mi je pokazala sliko: in mi rekla da nim arazvite motorike, pa da se mu vidi da je med mlajšimi in da njegove stvari niso razvidne. No jaz pa presenečena ker sem v sliki razbrala sliko zemlje in sem ji povedala da do sedaj nikoli ni narisal tako da bi blo kaj razpoznavnega in da ima napredek.- zdaj sva doma začela- ne da ga učim risat, ampak pobravanke, da zna kontrolirat se ko barva, motiviram pa ga tak da riše na A3, in dava potem to našemu ptičku v keltko da uživa v njegovih risbicah. In mroam rečt da se mu je v dveh mesecih tok popravilo da je bil v šoli pohvaljen.

Držanej prsta: on drži s tremi prstki, učiteljica ga na skrivaj popravlja da naj skrije prstek in drži samo z dvema-no meni ne rata, njej baje da ja.
Vadiva pa tudi enostavne črte risat v vrsti. In tako po 3 vrstice na dan. Iamva dodatne naloge in za vsako-ne glede kako naredi važen da se potrudi dobi nalepko in vedno je pohvaljen. 10nalepk-neka posebna nagrada.

Vse ostalo mislim da se mu samo popravlja. Jaz sem opazila napredek da če ga ne popravljam in raje pohvalim kaj je dobro naredil- s tem da mu rečem ta črta je pa res lepo narisena od črte do črte, da se je začel zavedat kaj hočem od njega.
Ker prej je bilo tako sva delal okraske pa mu kaj ni šlo pa sem ga popravljala tako poskusi naredit, itd. zdaj pa mu rečem glej tuki si super naredu kar tako delaj. Vsaj tam kjer se da tako.

Govor pa pri nas ni šel ker ni potrpežjiv in kar vse pove. Zdaj za domače branje mu preberem pravljico čist tako dvakrat-ni nujno da v zaporenih dvevih, potem mu jo povem po svojih besedah in potem jo on pove. Začni pa z krajšimi. Pa pri nas še vedno dajem podvprašanje če kdaj pozabi.

Upam da sem ti kaj pomagala.