pozdravljene,

z mojim dragim se imava čez 1 mesec po 7 letih koruzništva poročiti. oba se strinjava, da ne bo nobene ohceti in nobenih 100 povabljencev ali kaj podobnega. financ ni na pretek, da bi si kaj takšnega privoščila, glavni razlog pa je res ta, da ne marava vsega tega pompa, ki se dela okoli porok. ta dan želima posvetiti samo nama in najinima 2 otrokoma. on pravi, da bi najraje videl, da bi na poroki bili samo mi4 in seveda priči. v bistvu sem kar istega mnenja, čeprav še nisem čist ziher glede tega. največji "problem" so njegovi starši, ki so načeloma zelo vredi, imam pa občutek, da bi lahko zamerili, če bi se kr tak skrivoma poročila. že tak je bil nekaj časa križ z njima, ker otrok nisma dala krstiti in ker že tako dolgo živima v izvenzak. skupnosti

kar se mojih staršev tiče, nimam nobenega posebnega odnosa z njimi (to je druga zgodba, v katero se ne bom poglabljala), tako da njih itak nisem imela namena povabiti.

kako ste naredili tisti, ki ste bili v isti situaciji oz. ste se podobno poročili? ugoditi splošnemu mnenju, da ja ne bo zamer, ali uresničiti svoje želje? btw: kakorkoli se boma odločila, imama namen narediti piknik in povabiti nekatere sorodnike, ko bo seveda topleje vzunaj.

zanima me še, če ste imele tiste, ki ste se poročile brez "firbcev", kakšen poročni šopek ali je res šlo vse na izi?

vsako mnenje in izkušnja je dobrodošla

lp

nisem mela šopka, staršem se povedala nekaj dni prej kako se nameravam poročit in sta prišla skupaj s pričami in nekaj frendi na urad. potem sta šla domov, mi pa na popoldansko kosilo/žar/zabavico k moji priči, ki ima veliko teraso.

tut moja želja je imet tako poroko, brez vseh ceremonij okoli... brez šopkov, brez oblek (hehe, ne nudistično ampak v smislu tega, da bodo obleke lepe ampak navadne)

samo imam kr veliko sorodnikov in ne vem kako to izpeljat brez zamer in užaljenosti... pa še mojga morm najprej zaprosit tko, da bo kakršno koli načrtovanje še počakalo...

ampak mi je zelo všeč tvoja ideja!!

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

jah, jaz sem se kar odločila, da pač, če bodo zamere pač bodo. "najin" dan je pač najin in pika. ne mislim se poročit več kot enkrat (upam ) in če tega ne štekajo, da se poročam ZASE in ne za njih, potem pa pač naj surlijo. ne živim svojga lajfa tako da bom drugim ugajala in obenem sebe zatirala. če ne gre to dvoje skupaj, pač izberem sebe, ne druge. osebna sreča in izpolnitev pride prva.

Zakaj pa ne povabita še staršev zraven? Vi 4-je, 2 priči in 2 starša pa res ni velik pomp in še kljub temu organiziraš poroko po svoje, le povabiš jih zraven.

Kljub temu, da sva imela mini poroko sva si midva kljub temu 'privoscila' vse elemente prave poroke:
- gosti - so bili samo se ziveci strarsi in sestre z druzinami... pa nekaj prijateljev, ki pa so imeli druge funkcije (skupaj 15 ljudi)
- prostor - pri sestri na vrtu
- pogostitev - kuhali dve prijateljici
- sopek in okrasitev - spet ena prijateljica naredila iz vrtnih roz, okrasitev je bila s trakovi iz trgovine z blagom, naredila je tudi figurici sove in cuka namesto figuric na torti
- obleka - malo lepsa 'navadna obleka'
- torta - narejena doma
- fotograf - prijatelj
- sofer - prijatelj

in to je bilo to, zelo simpl, brez pompa, poceni.
Midva sva se za majhno poroko odlocila iz enakih razlogov, kot vidva, ampak sva pa zelela ta dan imeti poleg sebe svoje res najblizje....

zato, ker če enga povabiš, morš potem še druge, ker lahko potem nastane še večja zamera, kot pa če nobenega ne povabiš.

midva sva imela u izi poroko...
midva, najin fantek, moja starša, njegova mama, moj brat (priča) z družino, sestra z družino, in če bi bil moj svak normalen, bi bil tudi on (ki je bil zaželjen za pričo), pa je v zadnjem hipu zatajil na celi črti... tako se je moj mož za pričo določil za prijatelja in tako je bila poleg še njegova punca, in sem potem še jaz povabila svojo najboljšo prijateljico in njenega fanta, čeprav sva se res hotela poročit v krogu družine in šele potem povedat ostalim... in roko na srce to je bila najboljša družba...
šopek sem imela, obleko sem si kupila v By Americanu v BTCju, mož je tako ali tako rabil novo obleko tudi za službene namene... potem smo imeli pa še kosilo s torto... zvečer pa je dete že ob 20h lepo drnjohalo v svoji postelji...

glede obleke tud jst nimam namena komplicirati. tak kot sem rekla, nimamo veliko financ, da bi se človek ven metal (niti nisma takšn tip). verjetn bom šla v kakšn h&m al pa podobno trgovino in upala, da bom imela srečo in našla kaj lepega ter poceni. tud otroke bomo mal bolj opecanili

prstani ne bodo zlati, ker se mi zdijo enostavno predragi. moj ima takšno službo, da ga niti ne bo mogel ves čas nositi. odločila sma se, da bodo kar iz plemenitega jekla ali titana. res imajo zelo ugodbno ceno, poleg tega so pa tudi zelo lepi.

kaj hočemo, je treba šparat se mi pa zdi, da tud če se odločima in povabima njegove starše ter njegovo sestro z družino, da bodo ziher kakšne pripombe. moja svakinja je imela res veliko in glamurozno poroko in mene je kar groza, da bi mogla imeti takšno. in če bodo pripombe od koga, bodo iz njene strani. zato premišljujema, da bi bili sami. ker tega dne si pa res ne bi rada pokvarila.

Midva sva na poroko povabila starše, mojega brata (brez takratne punce, ker z njo nisva bila v najboljših odnosih, povabljena pa je bila na piknik), njegovo sestro (takrat je bila samska), njegovega dedka, dve prijateljici + priči. Fotograf je bil prijatelj. On svoje stare mame ni povabil, ker si z njo ni blizu, jaz mojo sem, pa zaradi zdravja ni mogla priti. Ostalega sorodstva nisva vabila ne na poroko ne na piknik, ki sva ga imela vikend kasneje.

Poročila sva se med tednom (na obletnico) v malo lepših oblekah. Šopek in naprsne šopke mi je kot darilo naredila prijateljica. Po poroki smo imeli pozno kosilo, ob osmih sva odšla uživat poročno noč.

Bili so razni komentarji, a se na njih nisva ozirala. Najini najbližji (ki so bili na poroki) pa so itak vedeli, da si drugačne poroke ne želiva, tako da niso komentirali. Z izjemo mojega očeta, ki kar ni mogel dojeti, da sva se poročila na ponedeljek.

S poroko sva imela stroške le za prstane, obleke, fotografa in obred (doplačilo za poroko izven uradnih ur + plačilo za prostor). Kosilo so plačali moji starši, njegovi pa hotel za poročno noč. Nekaj malega stroškov sva imela še s piknikom, na katerega sva povabila prijatelje.

Midva sva imela "preprosto" poroko, ki je v današnjem času že prava redkost in si čuden, če se poročiš tako- pa ni res.

Poročiš se zaradi ljubezni, ne pa zaradi "pompa", ki se dogaja okrog poroke.

Kaj sva in kaj nisva imela na poroki?

Imela sva poročne obleke(vedno sem želela obleči poročno obleko- sem jo sposodila), poročni šopek(preprost, lep), civilno in crkveno poroko, harmonikaša(ugodno varinato za nekaj ur med obredi), citre(na civilni poroki; darilo), fotografa(napol zastonj) in snemalca(zastonj, ker je iz družine), vizažistko(želela sem biti res lepa- ugodna varinta) in frizerko, manjšo pogostitev za ostale prisotne na obredu(ki niso bili povabljeni na večerjo) in svečano večerjo za 16 ljudi(najožja družina in priči), brez glasbene skupine(benda), na kateri smo plesali in peli, se dobro imeli, vrjetno bolje, kot da bi bila tam cela množica ljudi. Pa še to- šopek sem vseeno metala, kar pred cerkvijo, kjer so bili še vsi prisotni.

Nisva imela večerje z živo glasbo za 100 in več ljudi, šrange, običajev pred domom od neveste, velikih presenečenj, dragih prstanov, veliko dekoracije,... Nisva plačevala za prostor za civilno poroko, nisva imela dragih oblek,... Vse sva iskala, da je bilo ugodno, da sva lahko nekaj tudi sama prispevala. Na poročno potovanje nisva šla na Maldive ali na kakšno drugo eksotiko, šla sva k našim "južim" sosedom, v en malo boljši hotel, kjer sva se imela odlično.

Najina poroka je stala zelo malo, vendar je bila za naju najlepša- in ničesar ne bi spremenila.

Še zdaj se nasmehnem, ko vidim, da nekateri jemljejo velike kredite za poroko, ko vidim ves ta "kič" in nikjer iskrenega veselja- srečna sem, da sem se odločila drugače.

Srečna sem, da imam svojega moža!
In seveda družini, ki nama stojita ob strani.
Ostalo ni pomembno.

Vidim, da sem "čudno" napisala- s tem, da sva sama prispevala, sem mislila to, da sva veliko naredila sama(vabila, dekoracija,...).

Poročila sva se kar precej smrkava za današnje razmere (22 in 23 let) in imela pač ohcet v pravem pomenu besede...Pač takšno s 100 povabljenimi, šrango,muskonterji, krinolina....skratka...imela sva takšno poroko kot sva si jo želela. Ker sva o poroki začela premišljevati že kmalu po začetku najinega razmerja, sva nekako bolj za šalo kot zares vsak mesec dajala na stran nekaj fickov...V petih letih se je tako nabralo kar nekaj denarja in sva bila pri organizaciji poroke finančno čisto neodvisna...Skratka, če bi se poročila še enkrat, bi se enako...
Ravno pred dobrim mesecem, pa se je poročila moja dobra kolegica....S partnerjem sta skupaj že čez 10 let in ona si je že ves čas želela poročiti..on je bolj take cincave narave in je kar odlašal in odlašal...pa je prišel prvi otročiček, pa čez dobri dve leti drugi...on še vedno ni bil preveč navdušen za poroko, ona se je pa nekako sprijaznila, da bosta pač ostala koruznika...Tudi mi smo se navadili, da ju nismo več drezali in pokali šale na ta račun...skratka...epilog: prejšnjo soboto dobim na mobitel MMS, kjer se mi iz slikce veselo smeji opicanjena kolegičina štiričlanska družinica in pod sliko pripis... ***vam pošiljajo lepe pozdrave iz poročnega potovanja...Po prihodu domov so se oglasili pri nas in povedala sta, da sta se odločila na hitro. Poroka je bila v ožjem družinskem krogu ( oboji starši in priče z družinami...pribljižno 15 ljudi), kasneje zgodnja večerja, ki sta jo financirali priči in naslednje jutro let na poročno potovanje cele družine v Francijo. Za poročno potovanje so finančno stopili skupaj, ko sta oba povedala da nič ne rabita, temveč bi rada šla s celo družino v Francijo, ker si to že dolgo želijo...Meni se je zdelo, da sta to krasno izpeljala in sem bila nepopisno vesela zanju...
Še to...meni se zdijo te poroke ( pa naj bodo razkošne ali preproste)med pari, ki imajo že otroke nekaj posebnega...resnično lepega...zdi se mi, da prihod otroka marsikdaj postavi zvezo na preizkušnjo in če kljub enojni, dvojni ali celo trojni preizkušnji v obliki otrok, par še vedno čuti tako medsebojno povezanost in ljubezen, da želi to zapečatiti s poroko....je to nekaj res čudovitega...hmmmmmmm sem se čisto raznežila.... ...
skratka poroka naj bo po moje v prvi vrsti takšna kot si jo želita bodoča zakonca...celo življenje se je potrebno prilagajati...na poroki pa se pač ne ozirajta na druge in se poskusita prilagajati le drug drugemu....

Skupaj sva bila že 10. let.... Odnosi z mojimi so taki kot tvoji s tvojimi ... NJegovi super starši, še okrog krsta ne komplicirajo oz. ne omenjajo, vejo, da tega pač ne bo, pa je njegova mama prava vernica... Poročila sva se naskrivaj, odpotovala na toplo in naslednji dan poslala sms presenečenja, tudi njegovim staršem. Šok je bil za vse, starše in mlade, no za starše verjetn drugače, vendar, ko sva se vrnila, sta naju sprejela odprtih rok in največ kar mi je pomenilo je bilo: "Tko kot vama paše, tud nama paše!". Kasneje sva piknik priredila samo za ta mlade!

Šopek sem imela, ker priči, ki sta za poroko izvedeli en teden prej, nista mogli, da ne bi nekaj prinesli. Kupla sva prstane, ne neki ful drage, preproste, oba skup sta bila pol manj kot zaročni... Drugih stroškov nisva mela, še šiht sva oddelala do 15h, ob 17h sva se šla pa poročit

Tkole je... Jebe se mi za celi svet, kaj si misli, kaj hoče! Mene 3/4 mojega življenja ni nihče vprašal po mojih željah, pa sem hrepenela samo po ljubezni, razumevanju in odkritosti! Delam kar paše meni in moji družinici, če kdo hoče ohcet, naj se ženi vsako soboto če če!

imo če se odločiš za majhno poroko se odločiš res čisto po svoje in čist nič glede na to, kaj nej bi naredila oz. kaj drugi pričakujejo. če si ti želiš veliko poroko jo imej; če ti ne paše je pač ne imet. seveda pa lahko nardiš tut poroko za druge... samo kje je potem smisel?
jest vem da če se bom kdaj ženila, bom imela priči in starše, šli bomo na kosilo. Obleka? kot mi bo pasalo takrat. Šopek? verjetno s tržnice na poti na magistrat. Čez kak teden pa piknik za vse prijatelje, brez da sploh vejo zakaj so povabljeni (da jim prihraniš skrbi okrog daril, oblek in še česa). čeprov starejša ko sem, manj me mika

_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

najina poroka je bila tudi poroka na hitro in bi skor lahko rekla da mala. Zarocena sva bila ze kar en lep cas in tudi ze kar lep cas sva govorila, da se bova porocila. Ampak kje, koga bova vabila, in se sto ? zato se nisva. Potem sem bila noseca in kjer ziviva bi kar mal komplicirali s priimkom in da ne bi bilo se vec papirne vojne sva ze proti koncu nosecnosti rekla, ok. Pa sva bila na obcini, da sva nesla paprije notri, slucajno je uletel zupan in se je pohecal, ce se bo moj ozenu in mu je moj reku ja, kdaj mas cas in sta oba potegnila vn urnike in se je ujemala cez 2 tedna.
Obleko sem dobila eno, da sem bila lepa, bila sem v 9 mesecu, pa frizura, in lepo nabarvana, moj pa eno obleko izmed mnogih v omari vn in ko sva se peljala tja, sem se jaz ze zacela smejat, da sva tako lepa kot za k pustu it   Imela sem cist ta pravi porocni sopek ( in v zmedi zadnji dan sva skor dva kupila) in kupila sva lepe rinke, ker to sem si pa zelela. Slikal je zupan, obred je naredu tako lep, smo se zraven tako smejali, vem pa se, da nama je razlagal nekaj o vrtu in rozicah. Pric pa nimava, nisva rabila. Zvecer se je pa njegova family najavla, da gremo na vecerjo in to je bilo to. Obljubljenega piknika za vse se nisva naredila, mogoce pa se bova kdaj se cerkveno porocila. Nisva hotela cirkusa in nisva ga imela, ko pa se spomem na tisti dan imam zelo lepe spomine.

kaj je šranga?

Sem hotela imeti čisto preprosto poroko (priče in starši) pa je moja mama zagnala tak vik in krik,da smo vseeno sklenili kompromis...poroka je bila še vedno skromna,brez nekih posebnih ceremonij,edino svatov je bilo malo več,kot sva na začetku planirala (v bistvu malo bolj razširjena družina in par prijateljev)
Bilo nas je 30,obleka,prstani,šopek,torta...fotografije in muzikant popolnoma neprofesionalni,kosilo na bližnjem kmečkem turizmu...sem še kaj pozabila?
Aja,fajn je blo,vse skupaj potekalo v prijetnem vdušju,cel kup komičnih situacij,ki si pri popolni poroki ne bi smela dovoliti...resnično lep spomin

Se spomnim edino,da sem se zasekirala,ker me je en svat zafrknil-je mislil snemat s kamero,pa potem ni bilo nič iz tega...samo ko sedaj pomislim,da sem slike s poroke pogledala v skoraj 8 letih ene trikrat...se lahko sedaj vsemu skupaj samo še nasmehnem.

Najboljše bo izpadla poroka,kakršno bosta si zamislila sama...kompromisi so možni,ampak še vedno mora biti predvsem po vajinih pričakovanjih....potem bo vse dobro

Šranga

Ženin in nevesta se nato odpeljeta od doma. Na določenem mestu v nevestini vasi postavijo vaški fantje šrango ali oviro. Na njej se ob branju ženitovanjskega pisma, napisano je v lepih verzih na pergamenti papir, pogajajo o višini odškodnine za nevesto oz. za njeno čuvanje v mladosti. Višina je običajno odvisna od premoženjskega stanja, običajno pa se danes vsaj okvirno predhodno dogovorijo. Če se o ceni ne morejo zediniti, ali celo pobegnejo in ne ustavijo pri oviri, se fantje maščujejo in stresejo kup gnoja pred nevestino hišo.

uff, gnoj. še dobro da sta najine vasi 3000 km narazen

Vsak naj se poroči kot njemu paše in naj ne gleda na druge.Midva sicer nisva imela poroke na hitro in malo ,ampak tisto ta pravo poroko s svati pa z belo obleko in pač vse kar sodi zraven in bi še enkrat imela isto.Za poroko sva se odločila po 9-ih letih in po treh otrocih in sva rekla da bova imela pač pravo ohcet in tako sva se pred dvema letoma in pol poročila.Nikoli pa ne bom pozabila prijateljice,ki je bila na najini poroki in ko mi je čestitala so ji pritekle solze pa mi je rekla da mi kar zavida ker ona ni imela take poroke pa si je vedno želela belo obleko pa lepo poroko s svati pa se je poročila pred desetimi leti visoko noseča samo s pričami in starši ,ampak samo zato,ker nista bila finančno zmožna imet večje poroke oziroma niti za obleko.Večkrat sem jo na poroki pogledala in videla v njenih očeh žalost,ker tega sama ni mogla doživet zaradi denarja .
Upoštevajte samo svoje želje ,da vam ne bo kasneje žal,pa naj bo na malo ali veliko.

uf, dobre ste, te z veliko poroko. jaz bi živčnega fasala 100% in pristala na PHP..

btw, a si je katera že pogledala Bridesmaids (film)? priporočam

Na hitro oz. bolj preprosto se je poročila moja sestra in moj svak (ne med sabo, z drugimi;). Svakinja je imela šopek, čeprav ga ni nameravala imet - ji ga je prinesla njena mama, ker "ni mogla, da ne bi, nevesta mora met šopek..." - nekak v tem smislu . NJena obleka je bila lepa, črna. Poročno torto sem jima jaz spekla (je pa bila 3 nadstropna in okrašena poroki primerno:), fotografiral ju je lubi (torej ženinov brat), po matičarju smo šli v gostilno na kosilo in potem še na neko jezero se kopat - prav luštno. Sta pa reveža praznovala to svojo poroko potem še parkrat (ker sta iz različnih držav): 1x z njenimi širšimi sorodniki, 1x z njegovim širšim sorodstvom (to dvoje je bilo zato, da ne bo kdo užaljen), 1x z njenimi in 1x z njegovimi prijatelji... Meni bi se glih utrgalo! Kar se mene tiče, je to en večjih razlogov, zakaj se nočem poročit: ker tudi če se poročiš na malo, ti pa potem težijo non stop, da moraš met še neko slavje s sorodniki, ki si jih videl mogoče 2x v življenju... Hvala, ne bi . Svaka čast vsem, ki speljejo veliko poroko, sem ista ko matejka, bi se mi utrgalo pri tem...
Za sestro nisem bila zraven, ampak mislim, da ni imela nič, se je poročila samo z ženinom in pričama (torej 4je), potem so šli na kosilo in to je bilo to, samo tam je bilo itak vse malo drugače (dolga zgodba;).

Vsekakor 2. To naj bi bil vajin dan, torej tak, kot vidva hočeta...

O svojih starših naj vsak sam odloča: torej on za svoje, ti za svoje: ti jih tako ne misliš povabit, on pa če si svojih tudi ne želi zraven, zakaj bi bilo to nujno? Naj se sam odloči.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Midva sva si tudi želela majhno poroko, ki jo urediš na hitro, brez večmesečnih priprav, pa ne zaradi financ, ampak zato, ker si ohceti in ceremonij nisva želela. Odločila sva se samo za civilno, ker pač nisva verna, želela sva jo imeti zunaj na prostem, zato sva na netu poiskala lokacijo, ki nama je bila obema všeč. Tja sem poklicala, se dogovorila za datum, 1x sva šla tja, da so naju povprašali o najinih morebitnih posebnih željah, ki jih seveda nisva imela.  Potem sva povedala staršem, midva si pač poroke brez staršev nisva mogla predstavljati, jaz sem povabila še mojega brata z družino, poleg tega mi je bil tudi priča, mož pa, ker nima brata ali sestre, je imel za pričo najboljšega prijatelja, ki je prišel z ženo. Prišla je še moja sestrična, ki mi je kot sestra, s partnerjem, in to je bilo to. Jaz sem si obleko sposodila v salonu 10 min, stran od nas, izbrala sem v 15 minutah, mož pa si je eno kupil, in sicer tako, da jo še zdaj lahko nosi. Čevlje v Deichmanu za 20 eur on pa je dal nekoliko več. Šopek sem imela, izbrala sem ga v 10 minutah, brez pretiravanja, zato tudi ni bil drag.  Tam, kjer sva se poročila, smo bili ca. 1 uro, vključno s slikanjem (možev prijatelj), potem pa na popoldansko kosilo in ob 21h sva bila že doma. Super poroka, cenovno ugodna, nepozabni spomini, predvsem pa, kar je bilo obema pomembno, poroko sva zorganizirala mimogrede, brez kakšnega stresa. Če pa je kdo od žlahte (preostale žlahte itak nimava veliko) ali prijateljev zameril, ker ni bil povabljen, pa njihov problem, jaz sem zato, da se spoštujejo želje posameznika, sploh pri takšni stvari, kot je poroka.  

< Sporočilo je popravil Katy78 -- 3.3.2012 8:31:10 >