Porodna zgodba – zgodba o Emi

Vsekupaj se je zacelo ze kaksen teden prej z rahlimi popadki. 30.8 sem imela pregled in CTG v porodnisnici. Prijazna zdravnica dr. Toncka Zavrsnik je rekla, da je maternicni vrat pripravljen, da sem 3 cm odprta in ce hocem, da lahko pridem naslednji dan rodit. Pa sem si mislila nekaj v stilu: “A zdaj se pa to tako dela? Gres v porodnisnico po otroka tako kot po jabolka na trznico.” Po treznem premisleku sem se vseeno odlocila, da grem rodit naslednji dan. Vedela sem, da bom spocita, imela bom pripravljenje dokumente, stvari ipd.. Bilo me je strah. Tisti vecer sem se se posteno razjokala. Skrbelo me je, grabila me je panika.. Kaj pa ce gre kaj narobe..

Naslednji dan pozvonim in veselo recem babici, ki mi je odprla vrata: “Dober dan, mi smo pa prisli rodit!” Malo cudno me pogleda in pospremi do slacilnice, kjer se oblecem. Potem sledi sprejem. Preseneti me njen stavek: “Gospa, kje pa imate izvide?” Kaksne izvide? Kje, kaj, zakaj? Sledilo je besno iskanje moje krvne skupine in se nekaterih drugih izvidov. Moj ginekolog je malo pozabljive sorte.

Potem me je peljala do porodne sobe. Prvi sok je bil, da so bile vse tiste “ta boljse” zasedene. Sem se skoraj razjokala, babica pa z mano, ker je videla, da bi mi dosti pomenilo, ce bi dobila dobro porodno posteljo. Pa sem globoko vdihnila in si mislila, da moram zdaj misliti na najboljse.

Prisla je dr. Zavrsnikova. To je ena izmed zdravnic, ki jo pogledas in ji takoj zaupas. Ve kaj dela.. “Predrli bomo mehur”, pravi in si natakne neke vrste naprstnik. Potem pa zacne tect in tece ... in tece.. Med tem me ze drugic pograbi panika. Ni vec poti nazaj. Zdaj bo pa res potrebno roditi. Preden zdravnica odide me se vprasa, ce zelim umetne popadke. Prav milo jo pogledam in pravim, da bi poskusila s svojimi. Me razume, prikima in pritrdi, da se bodo zdaj moji popadki sami od sebe okrepili. Nisem mogla verjeti, da je to mozno. Nekdo me dejansko poslusa..

Medtem je prisel moj dragi Bigwhale. Skupaj sva se smejala popadkom, gledala izris CTG-ja in stela minute. Veliko mi je pomagal, v tistem trenutku je bil njegov zajedljivi, cinicen humor zelo dobrodosel. Popadki pa vedno hujsi. Do 6 cm je slo zelo brzinsko, potem pa so popadki postajali ze skoraj neznosni, jaz pa se nisem mogla vec sprostiti. Razum je govoril telesu: “Sprosti se telo! Moras se sprostit!”, telo pa ni in ni ubogalo. Zvijala sem se v krcu, misice mi je zategovalo. Ko smo prispeli do 8 cm, sem se zadrla mojemu dragemu: “EPIDURALNO!” Saj nisem mogla verjet, jaz zagovornica naravnih metod hocem kateter v hrbtenjaco.. Haha. Pa so babice sprozile akcijo in klicale tri razlicne anesteziste. Na koncu je prisla ena, hmm, smesna zenska, ampak “fajna”. Sicer precej gluha (dobesedno), tako da se je ze na zacetku oddelka slisalo: “Kje je tista, ki rabi epiduralno?” Namestila je kateter in me sprasevala, ce je ze kaj boljse. Malo je res bilo, bistveno pa ne. Ker sem bila ze na 8 cm mi je dala samo eno dozo in ne cele flaske, kot to ponavadi storijo. Vmes je kricala: “Kje ste bili do zdaj, prej bi se morali spomnit, bolecina vzame cloveku dostojanstvo! Zakaj se sploh zenske rojevajo v bolecinah?” Sem se ji kljub bolecinam uspela posteno nasmejati. Vsec mi je bila.

Naenkrat je bila polna soba. Spomnim se komentarjev babic, da bomo pocasi rodili. Adrenalin je naredil svoje, postala sem odsotna. Poskusala sem poslusati babice. “Pritisnite, pritisnite”. “Glavica je zuuunajjjj” “Se malo, se en popadek!” Cutila sem iztis in ze se je slisal krik: “Pupiko imamo, pupiko!” Prve moje besede so bile: “A je z malo vse ok?” Zatrdili so mi, da je mala puncka super zdrava. Dali so mi jo na trebuh, jaz pa v jok. Jokala sem kot dez, sploh nisem vedela, da lahko jocem od srece.

Sledile so stiri ure v porodni sobi. Cartanje in uzivanje.. Takrat se ni nihce vedel, kaj nas v resnici caka..

Ampak jaz pravim. Eni ljudje so rojeni pod srecno zvezdo. Nasa mala Ema zagotovo je. O tem srecnem nakljucju je Bigwhale zapisal v svoj internetni dnevnik naslednje..

Povsem po nakljucju, je Seven odsla roditi prej, kot sicer.
Povsem po nakljucju, je bil porod induciran in ne spontan.
Povsem po nakljucju, je Seven odsla roditi v Maribor namesto v Celje, kot je bil sprva namen.
Povsem po nakljucju, je pediater pregledal Emo sele nekaj ur po porodu, namesto takoj po porodu.
Povsem po nakljucju, je Emi dihanje zastalo takrat, ko jo je pediatrinja pregledovala.
Ce bi sla ena izmed teh stvari po predvidenem planu, bi se vse skupaj za Emo ze koncalo.

....Veseli smo. Ema, radi te imamo.

P.S. Z mariborsko porodnisnico sem bila tokrat zelo zadovoljna.

Hvala bogu, da se je vse dobro končalo in se lahko zdaj cartate doma. Res je bil sam en niz srečnih naključjih.

Seven . a si bila dogovorjena za epiduralno. Jaz sem bila in je nisem dobila, ker baje dobenega anestezista ni bilo.

Zelo doživeta zgodba, zelo resnična, nevsakdanja in žalostna, a s srečnim koncem.

Vesela sem za Emo, da je zbrala toliko moči in premagala najhujše!

Tako mala pa na tako težki preizkušnji.

Huh, tole pa prikliče solze na oči. Res si lepo napisala, pesti za Emo pa smo itak vsi na RR držali.

No, pa se spet "derem" ...

Na, zdej pa jokam!
Vesela sem za tvojo družino, da se je vse dobro končalo!

Zelo lepo napisano, Seven !

super si napisala in niti v sanjah si ne morem predstavlajti kaksna moc je porebna za vse to kar je sledilo po porodu,svaka vam cast.Ema se je pa izkazala kot prava borka

Sem dobila kar solzne oči ob prebiranju tvoje zgodbe.
Vesela sem, da se je vse dobro končalo in da je mala Ema že doma.

Res si lepo opisala. Tako sproščene porodne zgodbe brez kančka jamranja že dolgo ni bilo. Mi je bilo hudo, da se sreča ni raztegnila do onemoglosti. No saj se v bistvu je, ker je Ema prvakinja in ker je tako želela. Tudi tebi in BW čestitke za vse prestano in za poročanje o Eminem zdravju. Cel RR je držal pesti za vas in nekje se tudi to mora poznati. Uživajte.

Res lepa zgodba, jaz spet jočem. Sicer pa skoraj ni več trenutka, ko ne bi. Vse me gane.
Držim pesti za malo Emo, da bi ji v življenju bilo z rožicami postlano, trnje je namreč že prehodila.

Res sem vesela da je z Emico vse vredu. Te izkušnje te naredijo samo močnejšo.

Pa veliko cartanja!!!!

Šele ob takih zgodbah se zaveš, koliko pomeni otrokovo zdravje.

Čestitam vaši družinici za pogum in vam želim vso srečo!

Samo da se je vse skupaj izteklo tako, kot se mora.
Držite se, naj na vas še naprej pazijo vaši .
Hvala, da si to svojo izkušnjo delila z nami.

Bravo Seven!! In bravo mala Ema!!
Seven, ful lepo si napisala. Sem kar podoživljala s tabo.. Hvala Bogu, da se je vse srečno izšlo..

bravo Ema - že zelo zgodaj si se izkazala kot dobra borka. Kar tako naprej!!

hvala ti, da si delila tole izkušnjo z nami. Si me ganila res do konca srca

Prvo: Seven, res ti čestitam za dojenčico Emo.. super da se je srečno izteklo! malo pozno sem gor, pa vseeno.. Seven, mene pa zanima (in mojega dragega) v čem je fora boljših porodnih postelj, ki si jih omenila? kakšne so?
vesela bom, če mi boš povedala, pa tudi če ne še danes.. ko boš imela čas..

artista7 je napisal/a:

Prvo: Seven, res ti čestitam za dojenčico Emo.. super da se je srečno izteklo! malo pozno sem gor, pa vseeno.. Seven, mene pa zanima (in mojega dragega) v čem je fora boljših porodnih postelj, ki si jih omenila? kakšne so?
vesela bom, če mi boš povedala, pa tudi če ne še danes.. ko boš imela čas..

super ugodbica, seven. vsi tukaj smo cel čas mislili na vse vas, predvsem pa na emo in res sem vesela, da se je tako lepo izteklo.

želim ti veliko lepih trenutkov z malo princesko

pa za pogum

Lepo opisana porodna izkušnja! Veliko sončnih dni vsem!

Lepo napisana zgodba, sem dobila solzne oči .

Pa lepo se cartajte.

Saj ne vem, ce je Seven ze objavila tole tukaj ampak, za vsak slucaj.

Porodna zgodba po mosko:

http://www.lubica.net/bigwhale/blog/?p=261

BigWhale je napisal/a:

Saj ne vem, ce je Seven ze objavila tole tukaj ampak, za vsak slucaj.

Porodna zgodba po mosko:

http://www.lubica.net/bigwhale/blog/?p=261