Moja prijateljica se letos poroči. Sama ni "mahnjena" na nakit in ji pač skoraj nič ne pomeni ga zato tudi skorajda ne nosi. Zato se je odločila, da bo za poročni prstan imela en prstan, ki ji ga je bodoči mož kupil za en rojstni dan. Meni je njena odločitev čist ok in jo podpiram, je pa kar nekaj žensk, ki so jo zaradi tega čudno gledale.

Zanima me, a je njena odločitev res tako čudna in naj bi bil na poroki res "poročni" prstan? Ker potem sva že dve čudne, ki ne razmišljava tako.

Ne nista čudni.

1. to je njena želja oz. vajina,če vama je to všeč in si to želita hvala bogu.
2. bo naj vesela en strošek manj ob poroki

Ljudje pač menijo, da morajo vsi misliti, čutiti, hoteti in delati tako kot oni, drugače je vsekakor nekaj narobe.

Pojma nimam, kako bi se sama odločila, če bi se že poročila. Nakita tudi ne nosim. Najbrž tudi poročnega prstana ne bi. Imam en lep prstan, ki mi veliko pomeni in mi ga je partner kupil v Bentkah in ja, čisto možno se mi zdi, da bi kar tega imela za poroko. Bil bi prstan z neko lepo vsebino.

Skratka, če ona ne čuti potrebe, da bi kupovala čisto nov prstan za poroko, ampak ji bolj pri srcu ta s 'kilometrino', zakaj pa ne? Nikoli še nisem slišala za kaj takega, vendar meni se zdi precej simpatično.

Tiste ženske, ki so jo čudno gledale, bi bilo pa treba opomniti, da niso bile one neveste...   Saj pravijo, da mora biti na poročni dan vse tako, kot si nevesta želi? One so / bodo imele svoje dneve.

Mislim da je dosti bolj tragično, če si nevesta izbere smotanega ženina, kot pa že nošen prstan.

_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Kateri prstan bo (če bo) pa nosil bodoči mož?