Najbolj me je strah, da bi to počela v vrtcu. Ne morem pa ji skoz stati za ritjo, ker sem med tednosm dosti odsotna. Sem se pa zmenila z babico, da bo tudi ona pazila. Ne mislim biti preveč groba, je pa res moteče. Upam, da jo bo kmalu minilo.
Sem pa pomislila, da bi šle tudi k kakšnemu psihologu. Pred tem imam pa predsodek, ker bi potem obravnavali razmere v družini in koliko pozornosti dobi otrok in to me zelo moti. Pa tudi ne vem, če bi kaj pomagalo.

Jaz sem že 1x odgovarjala na podobno temo in se mi to ne zdi nič kaj spornega...pač odkriva svoje telo, pa kaj pol.. faza v razvoju če kdo mene vpraša! Pomoje brezveze komplicirati, sej zaradi tega ne bo nič bolje, bo pa na skrivaj počela, če ji ne boš pustila! Sej nima bit nič narobe-vsaj pomoje če to počne!

Tia74, a tako daleč lahko to pride? Jaz se sicer poskušam čimveč pogovarjati in se mi zdi, da sta oba zelo odprta in vse povesta. Ta mala sicer ve, da mi to njeno početje ni všeč in to počne na skrivaj. Bom še nekaj časa počakala in jo odvračala od tega, da res ne bi naredila kakšne škode.
Če pa res ne bo minilo, pa bom poiskala pomoč psihologa.
A je prijateljica poiskala kakšnega posebnega psihologa?

ma-ja, prijateljica je prijavila situacijo na policijo in dodelili so ji prav kriminalista, ki se ukvarja s solnimi zlorabami otrok...to je bilo hudo in za seboj je potegnilo vse, kreganje v družini, selitev, uglavnem cela zmeda...dokler ni tamala priznala...se pa še danes bolj postrani gledajo.

Ja, lahko pride tudi tako daleč. Mislim, da ne rabi nobenega ekstra psihologa, itak pa je še enkrat ob petih letih ali pred šolo sistematski pregled in psiholog, pa lahko takrat poveš, če te bo še vedno moptilčo. Men ne, no, se mi res zdi, da tako pač mora biti in da je to pač čisto naravno., 

Sem pa omenila vrtec ker ena moja prijateljica dela v vrtcu in imajo eno punčko, ki se vsak dan, preden zaspi, drgne po piški in tako vzdihuje zraven, da je prav moteča za vse. Pa jo vsakič sproti opozorijo, pa zaleže za tisti dan, jutri pa znova.

Hvala vam za vse odgovore. Najbrž res samo mene najbolj moti. O tem kdaj to počne in zakaj se pa že tako ali tako veliko pogovarjava. Bom pa na sistematskem pregledu, ki ga ima kmalu, to omenila. Vendar ne smem se o tem pogovarjati pred njo, ker vidim, da ji ni prav.
Drugače pa bo verjetno res samo od sebe minilo. Poskušala jo bom odvračati od tega, da ne bo to vedno in povsod počela. Je zelo brihtna punčka in mislim, da razume kar ji povemo in to tudi upošteva. V tem primeru je narava močnejša, zato pa tudi ne nameravam izvajati kakšnih agresivnih ukrepov.

Naš sinko se je tudi samozadovoljeval in to precej pogosto in najprej kar povsod. On se je vlegel in se "žulil". Na preprogi, na postelji, pod mizo, ko smo šli na obisk....v glavnem povsod. To je bilo eno obdobje, ko je bilo težko ignorirat vse skupaj, tako pogosto je bilo.

Pa smo se z njim pogovorili, da to vsi delajo, tudi mami in ati, vendar naj to dela v svoji sobici, ko je sam. Se je nekako "omejil" na sobo, vsaj v večini primerov.

Nismo mu pa nikoli govorili, da je to grdo ali da se ne sme in da bo moral k zdravniku, saj se mi je to zdelo neumno. Potem pa ni čudno, da dobi otrok občutek krivde. Tudi ti praviš, da se pred njo o tem ne smete pogovarjati, kar pomeni, da ta občutek krivde že ima oz. vsaj ve, da dela nekaj, kar se ne bi smelo oz. se ne spodobi.

Je minilo(sedaj je star 6 let), trajalo pa je nekje 2 leti, mogoče malo manj.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Kot prvo se otroku nikdar in nikoli NE GROZI z zdravniki, zobozdravniki, policisti in drugimi "uradnimi" osebami, ki so postavljeni zato, da so nam v pomoč. S tem se doseže samo to, da otrok že na vratih zdravstvenega doma tuli, kot bi ga klali! Zdravnik ni noben bavbav, ni zato, da bi otroke mrcvaril in jih strašil, ampak zato, da jim POMAGA!

Kot drugo si sama s sabo v nasprotju: otrok ima veliko pozornosti, po drugi strani pa si večinoma odsotna, vsaj med tednom, tako sama praviš.  Kaj je zdaj: si večinoma odsotna ali si veliko s hčerko, kajti oboje ne more biti.  Za moje pojme je odkritje telesa in tega, da si z določenimi dotiki lahko povzročamo užitek, nekaj najbolj normalnega, tudi za otroka, tudi za majhnega otroka. Odrasli smo za to, da mu razložimo, kako naše telo deluje, da mu razložimo nekaj osnov spolnosti in obnašanja do in v spolnosti, da iskanje užitka ni nič umazanega, grdega, da pa so to osebne in zasebne stvari, ki jih ne počnemo pred drugimi ljudmi. Če je deklico že zdaj sram, ste do nje pristopili napačno. Spolnost in sram nimata namreč nič skupnega, to so nam vcepljale stare mame skupaj z grožnjami, kako nam bodo roke odpadle, če se samo dotaknemo "tam".  Tudsi otroci in sram nimajo nič skupnega, sram otrokom vcepimo odrasli! Jaz bi se vsekakor vprašala, kaj deklica pogreša in zakaj to išče v samozadovoljevanju, ki je tako pogosto? Če ne drugega, iz ljubega dolgega časa ne ve, kaj bi počela in se pač loti nečesa, kar ji pripravlja užitek. Če bi imela neko drugo zapolsitev, ki bi jo na drug način potešila, se ne bi znova in znova zatekala v masturbacijo.

Kot jaz vidim iz opisov, imaš s hčerinim početjem problem predvsem ti, čeprav pravzaprav ne veš, zakaj. Zakaj te tako moti? Te moti tihi očitek? Te moti, da hči uživa v prvih spolnih dejanjih? te moti, ker je to nekaj nespodobnega, nekaj kar se ne sme ali zakaj te tako zelo moti? Če meniš, da je res tako hudo narobe, poišči pomoč psihologa, vendar ga obišči najprej sama in se najprej sama pogovori. In zakaj ti je tako zoprno, če te bo nek strokovnajk vprašal po razmerah v družini? Je kaj za skrivat? Je kaj narobe? Se bojiš kritike? Česa se tako bojiš? Mislim, da moraš, preden se lotiš hčerke, kaj razčistiti še sama s sabo in si sama odgovorit na marsikatero vprašanje. Meni se namreč hčerkino početje ne zdi nič tako zelo hudega, da bi potrebovalo ukrepanje, edino morda to, da ji razložiš, kje in kdaj se to lahko počne in kje ne. To, da te je strah, da bi to počela v vrtcu, veliko pove o tvojem doživljanju spolnosti na sploh.

Povej deklici da je to nekaj čisto normalnega, kar pa ni dobro početi v prisotnosti drugih. In to je to.