Prosim za vaše mnenje ali kako naj se odločim. Imam zelo dolgo zgodbo ampak jo moram napisati da boste razumeli za kaj gre.
Jaz sem po starih starših podedoval hišo z manjšo kmetijo. Sem poročen in imam 2 otroka,pri meni v hiši pa živi tudi moj oče in ženini starši, tako da si stroške delimo. Imam starejšega brata ki živi na svojem in ga naše težave ne zanimajo.
Mami je s svojim partnerjem in hčerko živela v svoji hiši. Vedno pa mi je govorila da bi na stara leta rada živela v moji bližini (vedno sem bil njen sinček), (v primeru bolezni,starosti,pomoči). Potem so svojo hišo prodali in na moji parceli zgradili novo montažno hišo. V zameno za mojo parcelo, smo se zmenili da pri moji hiši plača obnovo strehe (10 000e)
Proti koncu gradnje nove hiše pa jim je zmanjkalo denarja in me je prosila, da namesto nje vzamem stanovanjski kredit 20 000e, za obnovo moje strehe in poplačilo njenih nedokončanih del pri njeni hiši. Vračala naj bi mi mesečno 200e kolikor mi trgajo za kredit. 15 mesecev je denar vračala potem pa nič več (da nimajo denarja, da bo že bolje pa da bo potem več naenkrat vrnila….).
Sedaj je prišla tako daleč da pravi da ne morejo več živeti s svojimi prihodki. Mami 600e, partner 700e imata bančne kredite (skupaj 500e) brez mojih 200e in pravita da jim premalo ostane za življenje. Imata tudi 21 let staro hčerko (moja polsestra), katere pa njuna težava ne zanima. Ima nedokončano sr. šolo, dela nekaj na pol (malo tu,malo tam). Kar podnevi zasluži ponoči zapravi. Če slučajno doma kaj prispeva, ji morata vse vrniti (po maminih besedah,jaz ne vem ker je z mano skregana). Mami ji kuha ,pere cunje, pospravlja za njo. Ona ju zmerja, se grdo obnaša (zaradi nje je bila na domu tudi že policija) ima cel kup kazni jih ne plačuje. Oče jo zagovarja da je pač njegova in da je ne more nagnati iz hiše.
Ker mami pravi da tako ne morejo več živeti (finančna stiska,dolgovi) ima predlog da naj poplačam del njunih kreditov (mesečno 300e do leta 2017) in da pri notarju naredimo pogodbo o tem pa da bi bila hiša po njuni smrti moja. Ne vem kako naj bi rešili z polsestro.
Zemlja na kateri stoji njena hiša je še vedno moja, stanovanjskega kredita 200e mi ne vrača. Jaz plačujem zase še osebni kredit 250e, zaslužim malo čez 1000e, žena 800e. Če bi jaz hotel njim dajati 300e bi moral v službi delati nadure, pa še to ne vem če bi se izšlo. Gre se mi samo zaradi tega da hiša ne bi šla v prodajo (gledala sta tudi to možnost, ampak danes bi jo težko prodala, edino veliko pod ceno) , in da ne bi dobili kakega sitnega soseda (kupca iz bivših jugoslovanskih držav). Ker je hišo gradila mami je parcela takoj ob naši (meja na meji), imamo skupni dovoz.
Oprostite dolgi in komplicirani zgodbi. Zelo bom vesel vaših komentarjev, ali kako bi se vi odločili v mojem primeru.

Res ne vem kaj bi če bi se znašla v tej situaciji. Kaj pa če bi poskusili z oddajo?

Sestra pa mora podpisat, da se odpoveduje svojemu deležu. Drugače lahko po smrti staršev še vedno zahteva nujni delež ne glede na to kaj so starši napisali.

Na splošno sem za to, da se staršem pomaga ampak samo do te mere, da še vedno živiš svoje življenje. Ne moreš žrtvovati celega življenja z njih. Če si zračunal da dodatnih 300 eurov na mesec ne bo šlo pač ne gre. Koliko let pa misliš delat nadure... to dolgoročno ne gre.

Upam, da boste našli kakšno skupno rešitev. Meni se zdi prodaja verjetno še najbolša rešitev ( vsaj dolgoročno). V končni fazi te nihče ne more prisilit komu prodaš in če ti kupec iz takšnega ali drugačnega razloga ne sede pač počakaš na naslednjega. Vsega se res ne vid po 5 minutah, nekaj pa le.

_____________________________

Glede na zapisano, v tej zgodbi jaz ne bi kaj dosti tehtala:

parcela je tvoja, precej velik kredit za dokončanje hiše na njej je tvoj, z mamo (očitno) nimaš sklenjene nobene pogodbe o najemu oz. pridobitvi stavbne pravice, predvidevam, da je tudi gradbeno dovoljenje bilo izdano na tvoje ime; če kateri del tega mojega sklepanja glede dokumentov in vaših razmerij ne drži, me, prosim, popravi


če pa moje sklepanje drži, ne potrebuješ nobene notarske pogodbe, da bo to nekoč vse tvoje, saj si že ves čas uradni lastnik hiše, v kateri živi mama z družino; če bo kdo kdaj temu oporekal, mora on dokazovati svoj prav

z mamo skleni najemno pogodbo, iz katere bo razvidno, da se njihovo vlaganje v tvojo nepremičnino smatra kot najemnina za celoten čas maminega in partnerjevega življenja ter jima daj preužitek na hiši
ker drugo leto te čaka še davek na nepremičnine, ki bo - seveda - spet tvoj strošek

Dobro da vem: ko sem sitna, sem iz bivših jugoslovanskih držav ...



A se potem to glede na počutje še posebej deli?
Aja, ne rabi se, ker je bila bivša jugoslovanska država samo ena ...

joj moram dodat.... si v zelo neprijetni situaciji
Če drži zgoraj napisano, in so dokumenti tako ali tako na tebe, je pol problema rešenega. Dogovorit se je treba z polsestro, vendar se mi zdi da si napisal da se ne pogovarjata, bo malo težje sklepati dogovore. Najlažje in mislim da najhitreje in morda ne najceneje ( vendar dolgoročno mislim da ja), da to vse poveš in začneš urejat pri odvetniku ali notarju, da do tačas, kar natanejo še dodatni priblemi z tem urediš.
Se strinjam, da pomagaš svojim staršem, vendar ne za vsako ceno..., pomisli na svojo družino, otroke in kaj vse bi si vi lahko privoščili - (tako psihično in fizično), če se ni bi rabli ukvarjat z temi problemi. Sicer si malo naivno, pa verjamem da v dobri veri brez vse papirjev z mamo sklenil dogovor, oz. ji vzel kredit... ponavadi se to ne najbolje konča.
Predlagam , da začneš uradno reševet probleme in to v svojo dobro...

Ni mi jasno, kako si se sploh uvalil v to, če si bil že rešen teh blesarij, ampak zdej si tam.

Bolje tečen sosed, kot pa sosed, ki te z čustvenim izsiljevanjem molze. Ti imaš svoje otroke za preskrbet, ne pa neodrasle mamice z neodraslo hčerkico.

Petea
Z mamo imam sklenjeno stavbno pravico.
Dobro da vem: ko sem sitna, sem iz bivših jugoslovanskih držav ...
Ni bilo tako mišljeno. Ali nimaš nobenega zajebanega soseda, ki bi vedno nekaj težil? (imamo skupni dovoz pri hiši moji in mamini). Glede kupcev iz sosednjih držav pa je tako da bosancev, črnogorcev in hrvatov imam v službi dovolj. Da bi mi pametovali še doma pa si res ne želim.

Pozdravljen. Sitna situacija. Imam pa podobne izkušnje. Kar ti polagam na srce je, da vse, kar se boš od danes naprej dogovarjal s komerkoli, overiš pri notarju. Nič več ustnih dogovorov. Verjemi, ti bo, ko bo spet šlo kaj mimo dogovorov, veliko lažje. Čeprav je vse pisano nate, vključno z mamino hišo, se zna še vedno zaplesti pri ugotavljanju lastništva, in sicer zaradi vložka (denarnega ali kakšnega drugačnega), ki ga je ona prispevala.

Z vidika odnosov pa ti lahko rečem samo, da te mama čustveno izsiljuje. Normalni starši (oprosti za neposrednost) svojih otrok nikoli ne izsiljujejo, ne čustveno ne finančno ne kakorkoli drugače. Ne vem, kako se je tvoja mama zakalkulirala finančno, ampak, če mene vprašaš, bi najbrž morala kot odrasla oseba vedeti, koliko denarja ima in kakšno hišo/stanovanje si lahko privošči. Ne pa da zdaj vse breme prelaga nate.

Verjamem, da si zaupal ustnim dogovorom, kot še marsikdo. Sploh, ko gre za najožjo družino, nihče ne pomisli, da bi kdo ne držal besede. Ampak, kot zdaj veš, lahko gre vse skupaj tudi v maloro. Zato, karkoli se že odločiš, vse pri notarju v pogodbe. In najprej pomisli nase in na svojo družino. Staršem nisi dolžan pomagati, sploh, ker je mama s svojim partnerjem vendarle toliko pri denarju, da lahko preživi. Boste pač prodali hišo. Lahko pa tudi zahtevaš, da se enostavno odselijo in jih izplačaš (če se ugotovi kakšen mamin lastniški del), hišo pa obdržiš. Seveda, če je to finančno izvedljivo. V glavnem, ne žrtvuj lastne žene in otrok za starše ali kogarkoli drugega. Ti povem iz lastnih izkušenj, da se bo res slabo končalo.

Veliko sreče!

Sklenita dogovor o ukinitvi stavbne pravice in jo vknjižita. Tako bo tudi hiša postala tvoja, starša pa dosmrtna uporabnika v njej v zameno za vlaganja v hišo.




Nimam zateženih sosedov. Imamo pa skupni dovoz s sosedi, a za vse zadeve, povezane s tem, se sproti dogovarjamo in uspešno sporazumno poiščemo rešitve.

V razredu moje tavelike je skoraj polovica otrok staršev iz bivših jugo držav in veš, kaj ti povem? so taboljši:). Ne živi v nekem strahu pred zunanjim sovražnikom, imaš notranjih dovolj;) Gotovo se najdejo tečni, ampak tudi slovenci znamo bit zateženi. S sosedi smo vedno imeli celo skupni vhod, ne samo skupno parkirišče, ki ni za vse dovolj veliko - blok;).

Lej, mama se hoče znebit kretidov in prelaga na tistega ,na katerega lahko - tebe. Ne bodi trapast, že zdaj plačuješ 200€ njenega kredita. Kakorkoli bojo grozni novi sosedi (pa to ni nujno, sosedi so lahko ful fajn, jaz se na večino svojih sosedov lahko zanesem bolj kot na večino svojih sorodnikov ), ne bo ti treba zanje plačevat kredita, pa še nekaj boš iztržil iz tega (predvidevam, da bi ti ceno za parcelo mama potem dala iz kupnine).

Daj prednost družini, vsekakor! Na stara leta ti ne bo žal za parcelo, žal ti bo za nadure. Nikakor se ne uvali v še kake kredite, zakaj bi tvoji otroci nastradali, ker drugi odrasli zapravljajo (oprosti, ampak midva preživiva 5 člansko družino s precej manj kot tvoji mami in njenemu ni dovolj). Če hočeš, prodajte, če nočeš, pa naredite tako kot je petea predlagala, da je pač hiša itak tvoja, ti jima pa dovoliš not bit. Sosedje so pa praviloma fajn ljudje .

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Prerezi ze popkovino, ce ne bos revez. Glej, da tvoji otroci in zena cim manj trpijo.

Ne vem, ce bi sla hisa kjer je en lastnik hise, drug zemlje dobro v prodajo. Ne vem, samo to mi je padlo v oci.

Daj v najem in morda bos enkrat rabil hiso za svoje otroke.

Ostali pa naj si pomagajo. Saj ne rabijo tebe zato izcuzat.

Se cisto podpisem pod Ronjo. Veliko sosedov mi bolj pomaga kot vse sorodstvo. Pa nisem nikoli nikomur nic naredila. Samo blizje smo si s sosedi.

Jaz imam podoben primer, me je lastna mati "cuzala" glede denarja, dokler je lahko. In sem bila stara 32let, brez denarja in brez družine. K sreči sem spoznala pravega, prerezala popkovino in odšla. Sva bila tri leta v najemu, veliko zdajala za najemnino. Takoj ko se je ponudila prilika, kupila eno starejšo hišo, ki bo čez 15 let najina, ko odplačava kredit banki.
Ves denar, ki sem ga imela prej prihranjenega, mi mora sedaj mami vračati. A sem se morala dobesedno skregati z njo.

Ne pusti se ji, tvoja dolžnost je poskrbeti za ženo in tvoje otroke, mama je odrasla oseba in naj svoje pufe sama poplača.

Tvoja mama živi očitno preko svojih zmožnosti in bo tako živela dokler ji boste to dopuščali.

Ne samo, da ti ne plačuje 200 €mesečno, še 300 bi ti jih obesila? Saj si nor! En dan ti kaj zagusti, boš rabil denar in ga ne boš dobil, ker boš zaradi mame zakreditiran do onemoglosti.

Kakšni so njeni (njuni) dohodki je vedela preden se je lotila zidati hišo in preden se je zakreditirala okrog in okrog. Zdej bi rada pa lagodno živela in zato obesila svoje kredite sinu ... No comment!

Glej, od 1300 € njunih dohodkov bi jima še vedno ostalo 600 €, če bi plačevala vse kredite (tudi tvojega). Kar za dva še vedno ni malo.
Pa malo nefer je od nje, da od tebe pričakuje, da jo boš kreditiral/financiral, po drugi strani pa hčer pri njih zastonj živi.

Postavi se zase in za svojo družino. Izračunaj, koliko vam ostane, če prevzameš mamine kredite in koliko te bo stalo, ko bodo šli tvoji otroci študirat. Pa potem potegni črto in se še enkrat vprašaj ali slabše živi tvoja mama sedaj ali boš ti potem? Kdo bo vlekel kratko?

Ne vem, ampak ne razumem staršev, ki pričakujejo, da bodo otroci skrbeli za njih...Imam nekaj podobnega v familiji,zato sm se čist distancirala. Moja mama prej kej, da kot pa da hoče od nas.

živeti svoje življenje !

Kar se pol sestre tiče. Jih poznam zelo veliko pri 21, ki živjo pri starših. Moram prav dobro razmislit, da se sploh spomnim kakšne punce pri 21, ki je na svojem in finančno popolnoma neodvisna od staršev. Ne vem zakaj te to moti, da še živi doma. So tebe pri 18 vrgli na cesto?

_____________________________

Sej nihče ne pričakuje, da je finančno neodvisna. Bi pa kljub temu lahko kaj prispevala za gospodinjstvo, če služi. In pomagala pri hišnih opravilih.

Koliko pa sta stara mama in njen partner?
Še delata ali sta upokojena?

Ker meni je malo "čudno", da od tebe pričakujejo, da boš dal 500€ mesečno njima
in zaradi tega delal nadure in garal, da boš lahko pokril stroške. Očitno ju tvoja družina sploh ne zanima,
predvsem sta egoista, ki gledata samo ne sebe.
V prvi vrsti naj pogledata, kako lahko sama prispevata več in naj sama najdeta dodatni
zaslužek, ne pa da se elegantno odločita, da trošita enako kot dosedaj, ker boš itak ti dal razliko .

Na prvem mestu je tvoja sedanja družina, pa četudi si mamin sinček, kot praviš.

Zaživi po svoje. Basta.

_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

Mogoče res ne pomaga, čisto mogoče pa je, da njen bratec pač tega ne vidi. Moj mož je včasih veliko pomagal doma ( bil je najmlajši in ostali so se že odselili). Pa so ga ves čas študija bratje in sestre gledali postrani in bili nevoščlivi, da mu mati in oče vse naredita. V resnici jima je in jima še zdaj, ko sta že v letih pomaga največ. Ostali pridejo, ko kaj rabijo, drugače jih pa ni. Sicer pa to če pomaga doma al pa ne ne raši finančne situacije v tem primeru.

_____________________________

Jaz sem se navezovala na to:

Saj si si ze sam odgovoril - prisli so blizu, da bi pomagal. Presodi ali so res tako pomoci potrebni. IMO so predvsem zelo egoisticni.





Proti koncu gradnje nove hiše pa jim je zmanjkalo denarja in me je prosila, da namesto nje vzamem stanovanjski kredit 20 000e, za obnovo moje strehe in poplačilo njenih nedokončanih del pri njeni hiši. Vračala naj bi mi mesečno 200e kolikor mi trgajo za kredit. 15 mesecev je denar vračala potem pa nič več (da nimajo denarja, da bo že bolje pa da bo potem več naenkrat vrnila….).
Sedaj je prišla tako daleč da pravi da ne morejo več živeti s svojimi prihodki. Mami 600e, partner 700e imata bančne kredite (skupaj 500e) brez mojih 200e in pravita da jim premalo ostane za življenje. Imata tudi 21 let staro hčerko (moja polsestra), katere pa njuna težava ne zanima. Ima nedokončano sr. šolo, dela nekaj na pol (malo tu,malo tam). Kar podnevi zasluži ponoči zapravi. Če slučajno doma kaj prispeva, ji morata vse vrniti (po maminih besedah,jaz ne vem ker je z mano skregana). Mami ji kuha ,pere cunje, pospravlja za njo. Ona ju zmerja, se grdo obnaša (zaradi nje je bila na domu tudi že policija) ima cel kup kazni jih ne plačuje. Oče jo zagovarja da je pač njegova in da je ne more nagnati iz hiše.
Ker mami pravi da tako ne morejo več živeti (finančna stiska,dolgovi) ima predlog da naj poplačam del njunih kreditov (mesečno 300e do leta 2017) in da pri notarju naredimo pogodbo o tem pa da bi bila hiša po njuni smrti moja. Ne vem kako naj bi rešili z polsestro.
Zemlja na kateri stoji njena hiša je še vedno moja, stanovanjskega kredita 200e mi ne vrača. Jaz plačujem zase še osebni kredit 250e, zaslužim malo čez 1000e, žena 800e. Če bi jaz hotel njim dajati 300e bi moral v službi delati nadure, pa še to ne vem če bi se izšlo. Gre se mi samo zaradi tega da hiša ne bi šla v prodajo (gledala sta tudi to možnost, ampak danes bi jo težko prodala, edino veliko pod ceno) , in da ne bi dobili kakega sitnega soseda (kupca iz bivših jugoslovanskih držav). Ker je hišo gradila mami je parcela takoj ob naši (meja na meji), imamo skupni dovoz.
Oprostite dolgi in komplicirani zgodbi. Zelo bom vesel vaših komentarjev, ali kako bi se vi odločili v mojem primeru.

Če jim že hočeš pomagati, jim daj motiko v roke, posebej polsestri.
Sicer pa živite svoje življenje.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.