Hipotetično vprašanje kaj bi vi storili v dani situaciji - mama zodraslo hčerko z družino in prav tako preskrbljenim sinom z družino dobi podedovano staro hišo z več njivami na vasi. Ker sama nima namena delati na njivah in vzdrževati hiše, vseeno pa jo noče prodati, si želi to posest dati otrokom, vendar: sin bi si želel imeti vikend na vasi in obdelovati par njiv, bolj za užitek, hčer pa, ker ima sama majhno stanovanje, obremenjeno s kreditom, bi posest ali prodala ali se preselila in živela v stari hiši. Kako bi se vi odločili, da bi bilo vsem prav, predvsem da v družini ne bi bilo kreganja. Otroka sta si namreč zelo različna karakterja, vsak s svojo družino in bi se težko razumela, če bi se ta posest nekako delila na pol...

Kmetovanje se sliši zelo idilično.
Ponavadi pa se izkaže, da je treba delati veliko več in po možnosti ravno ob takšnih dnevih, ko bi si človek želel biti kje drugje, morda na dopustu, na lenarjenju pred TV ali pa kakšni zanimivi prireditvi.

In ker je pri delu velikokrat lažje in hitreje, če se ga loti več ljudi hkrati, je trk interesov in želja vključenih lahko še večji.
In vložek tudi pogosto ne pokrije pridelka. Razen v obliki osebnega zadovoljstva.


Pišeš, da bi sin obdeloval samo nekaj zemlje. Kaj pa bi z ostalim - bi pustil zaraščanju, prodal ali kaj tretjega?

Kaj je tako groznega v deljenju posesti, če sorojenca ugotovita, da jima je cela posest breme, polovica pa ravno idealno za vikend sprostitve v naravi.


Ali je možno postaviti še kakšen objekt, npr. kakšno brunarico za brata, če bi se sestra želela preseliti v hišo?
Ali sestra želi le novo domovanje ali si tudi kmetovati?
Ali je zemljišče v naravi možno in smiselno ustrezno deliti?

Ali je njuna želja po zemlji in kmetovanju premišljena odločitev ali samo (kratkoročna) izpolnitev kakšnih otroških sanjarjenj, na dolgi rok pa bo breme, kaj narediti s kmetijo?


Zakaj pa najprej ne bi poskusili svojih želja nekako preizkusiti v praksi in se npr. čez eno leto odločiti, kaj narediti z dediščino?

Otroka dedujeta pol pol. Naj se sama zmenita, kateri bo katerga izplačal. Sin lahko prevzame kmetijomin proda preostali neobdelani del,ki mu bo odveč in izplača sestro. Če s prodajo dobi premalo za izplačilo sestre, jo pač kako drugače izplača. Ali obratno.
Volk sit in koza cela.
Meni npr. niti na kraj pameti ne pride, da bi delala razliko med otrokoma. Pol-pol. Vsi so enaki z enakimi pravicami.

< Sporočilo je popravil Paštetka -- 22.9.2014 15:59:59 >

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

čeprav se mi pojavljajo praktična vprašanja kot jih ima petea, pa vseeno - ne morem mimo paštetkine filozofije, ki jo tudi jaz s vsem srcem zagovarjam; ni razlike med otroki, pol-pol in vsi z istimi pravicami. meni ni bilo nikoli jasno zakaj bi recimo bili bolj sposobni otroci spregledani na račun problematičnih ali manj sposobnih sorojencev recimo. torej, pol-pol je edino fer, četudi ima hči slabšo finančno situacijo.

Kolikor razumem, ta kmetija ni edino premozenje babice, tako da se da se z drugim pokompenzirati deleze cim blizje polovickam, ce je ze zelja ali potreba po tem.

Jah, če je tega več, se pa naj lepo vsi vsedejo za šefovo mizo, predebatirajo, razdelijo pravično, zapišejo in to je to.
Lahko pa tudi kakšen advokat od tega živi.

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

Če prav razumem je mama podedovala po svoji mami (babici) posest.
Zdaj pa nastane težava, ker si njena odrasla otroka ne moreta sporazumet kako koristit to posest, ki pa btw sploh ni njuna, ampak od matere?

Moj nasvet:
Če podedovana posest povzroča kreg med potomci, potem je najbolj pametno, da jo mati čim prej proda.
Z izkupičkom pa si privošči križarjenje okrog sveta, s preostankom pa vse do smrti (oz. dokler ji ne zmanjka denarja) 2x letno počitnice oz potovanje.



< Sporočilo je popravil Dashenka -- 22.9.2014 18:53:29 >

tudi mislim, da je v mami problem. Če jo bo obdržala bodo problemi, če jo proda in zapravi denar magari vse za sebe, njena stvar in ji noben nima kaj očitat.

Ti so verjetno najbolj veseli, ko se deli pogače (beri: družinsko premoženje) ...

Kar semle se bom podpisala.


Dodala bi še, da se prevečkrat pri takih zadevah upošteva trenutno situacijo. Situacija brata in sestre se lahko v prihodnje spremeni in takrat ne bo več mogoče še enkrat deliti. Tako da: pol / pol.

_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Na to ne vplivaš s tako odločitvijo, ampak s tem, kako si otroka vzgojil.

Popolnoma pravična delitev je lahko sama finančna, torej prodam in delim na pol. Vse ostalo so samo bolj ali manj slabe hipoteze, ker če je bila vzgoja slaba, bo v vsakem primeru kreg.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

Ja deduje se pol pol ampak po smrti. Ta ženska bo lahko še dolgo živela, kmetijo je dobila zdaj in če je ne bo nihče obdeloval in nihče v hiši živel bo začela propadati. Če se brat in sestra ne moreta dogovorit med samo je nemara res najbolje, da jo proda.

_____________________________

No, s tem se ne morem strinjati. Ljudje imamo različne potrebe, različne poglede, želje, spomine na dediščino. Enim lahko hiša pomeni ogromno emocij, drugemu težavo. Hočem povedati, da so otroci z različnimi emocijami navezani na isto nepremičnino. Pomeni, da je popolnoma pravična delitev, da najprej vsi vržejo karte na mizo, se odkrito pomenijo, in razdelijo. V končni fazi, saj obstajajo tudi cenilci, ki vrednost premoženja ocenijo in se potem otroci odločijo kako in kaj naprej.
Zato jaz še vedno pravim, premoženje se "tala" -da na papir (v narekovajih!!) v času življenja in ne po smrti. Prav tako, preden se dva poročita oz. zaživita skupaj dorečeta o premoženju. Vem, vsem se to zdi nesmiselno, ko se še cedi med, ampak potem, ko je pa vojna, je pa grdo. In ko se premoženje razdeli po ne vem kolikih letih vojne, ko le-to izgubi ceno, se pa jeza preusmeri na advokate, ko zahtevajo plačilo. In na koncu ne bo noben priznal, da je sam veliko k temu pripomogel, ker enostavno ne more požret svojega ega in popustiti za tisti centimeter vogala hiše.


< Sporočilo je popravil Paštetka -- 23.9.2014 8:19:22 >

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

Jaz se pa strinjam s Stanislavo.....popolnoma pravično, pol - pol je lahko le tako, da se proda in razdeli do centa natančno.....vse druge delitve niso nikoli točne pol - pol....ne glede na cenilce, čustvene vrednosti do nepremičnin, dve različni nepremičnini ne moreš nikoli čisto pravično razdeliti pol - pol....in je torej vse prepuščeno dogovoru, ki pa je pogojen z vzgojo.......

In kreg in nesoglasja lahko nastanejo tudi v času življenja, ko se premoženje deli.....saj izročilno pogodbo tudi ni kar tako podpisati.....se je potrebno lepo "vzgojeno" sesti za mizo in se pomeniti.....ker pol pol nikoli ne more biti.....in kar hitro se eden od bratov ali sestra lahko čuti oškodovanega......

In kaj je to drugega kot finančno pol pol

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

Se strinjam, da je kreg lahko v vsakem primeru in ponavadi se starši prav zaradi tega skušajo izognit vsemu skupaj, ker ni lepo gledat dveh svojih otrok, ki sta sprta med sabo. Samo za časa življenja lahko tud sarši kaj rečejo in izrazijo svojo željo komu bi kaj dali. Včasih lažje sprejmeš kaj če veš, da je bila to želja tvoje mame ( navsezadnje je to njena lastnina) kot če brat/sestra nekaj zahteva. Starši tud znajo bolj umirit zadeve. Je pa res dogovor odvisen od čisto vseh vpletenih. Včasih človek ne gleda pač vsa strogo na pol. Moji straši imajo napr. veliko kmetijo in hišo. Brat še živi doma in tud na kmetiji jima pomaga skoz, jaz pa ne že odkar sem se pri 18 letih odselila in res se mi ne zdi fer, da bi zahtevala to kmetijo ( ker nimam niti želje delat na njej).
Po moževi strani je pa že vse dogovorjeno in zapisano. Samo zelo zelo dolgo je trajalo, da so se vsi dogovorili, več kot 5 let.


_____________________________

Ti ne bi....nekdo drugi pa mogoče bi......ker se nekomu drugemu zdi fer, da se ne dela razlik med otrokoma in da vsakemu pripada enako.....pol - pol.....

Sin si želi kmetovat, ampak ne cele zemlje, hči si želi živet v hiši (verjetno bi obdelovala tudi vsaj kak vrtiček, ne?) Meni se zdi najboljša rešitev, kjer bi bili lahko vsi zadovoljni ta od petee: da postavijo eno brunarico az vikend za brata ali razdelijo hišo tako, da bo lahko hči not živela in imel on svoj vikend not, če je hiša seveda dovolj velika za to. Tako bo vsak lahko delal to, kar si želi - sin si želi obdržat njive, hči si želi živet tam.

Kar se tiče delitev, imam sama sicer drugačno mnenje - mislim, da otroci niso enaki in kar bo enemu glih komaj dovolj, bo drugemu preveč (recimo pozornosti) in razmišljam podobno kot Josephine.
Mislim, da mama ni hotela dat vsega skup hčerki in sina pozabit. Hočem samo rečt, da finančno pol pol ni nujno najboljša rešitev - da vse prodajo in se naj vsak znajde po svoje. Je najlažja, ni pa nujno najboljša. Sicer ni nič narobe s to rešitvijo, če se vsi vpleteni strinjajo. Je pa verjetno ceneje za vse, da obdržijo to, kot pa da bi sin s tem denarjem kupoval novo parcelo in hči novo stanovanje. Sicer pa lahko hči brata izplača iz prodaje svojega premalega stanovanja za tisto, kar bo ona več dobila, če bo dobila ona hišo, sin pa obdrži parcele, ki so mu v veselje. Po moje se vsi usedite za mizo in preštudirajte možnosti. Če se onadva razumeta, jima bojo verjetno fajn met nekaj blizu. Če se že zdaj bolj postrani gledata, pa res rajši prodaj.

< Sporočilo je popravil ronja -- 30.9.2014 10:08:29 >

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/