Našedva sta bila v treh tednih samo 2x v vrtcu.Zato je bilo današnje jutro za našega tamalega popoln šok.S tastarejšim ni glede tega nobenih težav,s tamalim pa že od uvajanja dalje.Po uvajanju je tamali rabil cca6 mesecev,da je normalno sprejel vrtec.

Začelo se je že zjutraj ob 7h pri vstajanju.Ne pa ne vstat.Pa je šel zvečer spat že ob 8h.Komaj sem ga dobila iz postelje,ves gumijast je bil.Ko smo se oblekli,se je začelo dretje in metanje ob tla že na stopnišču.Komaj sem ga spravila v avto.Ko se pripeljemo v vrtec,se zgodba ponovi.Vrže se mi na tla pred vrtcem,da so starši hodili dobesedno čez njega.Ga poberem,ker mi je bilo nerodno.Ga nesem v prvo nadstropje,odložim,bum,je bil že spet na tleh.Ga pustim,priteče za mano.Pridemo v skupino,se mi ne pusti sleči in bum spet na tla.Vzgojiteljica mi reče,da ga naj kar pustim.Ga čisto ignoriram in preoblečem tastarejšega ,se pobere in pride k meni in se stisne k meni tako močno in reče,da bi bil z mano doma. Dobila sem cmok v grlu in mokre oči.
Seveda otrok bi bil še doma.Zaradi bolezni sta bila toliko doma.Tašča,moja mama in midva sva se šihtala,pa smo speljali z varstvom.
Saj je pri nas z njem vedno problem po daljši odsotnosti,ampak tako hudo,kot danes pa še ni bilo.Pa smo ga pripravili doma na to.Ampak otroška glavica si misli svoje.
Zanima me,če ima še kdo take probleme in kako jih rešujete?

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

OJ, KODA, tud pri nas bijemo jutranje bitke. Joka, pa pravi, da bi še spal, pa da ne mara otrok, pa da ga nekaj boli........
Meni je pa najbolj hudo, ker sem jaz na porodniški in bi komot lahko bil pri meni, pa ša v topli posteljici pančal... K sreči je moj dragi bolj tazumen, vztraja pri da greta v vrtec, pa veeeeeeliko mero potrpljenja ima z njim. Jok se ponavadi konča že v kopalnici samo v garderobi vrca pa spet panika.
Zdaj je bilo kar hudo, ker je prejšnji teden po skoraj 2. mes. (bil bolan) spet šel v vrtec .
Pri nas "zaleže" edino spodbujanje, kaj vse lepega bodo počeli, pa prigovarjanje, da vsi veliki fanti hodijo v vrtec, pa da po kosilu itak mamica pride in to bo en, dva, tri minilo- ob 12.40 grem ponj.
Zdaj je zaenkrat kar v redu, ker se ogromno sankajo, on pa to obožuje. Me je pa kr strah, ko bom šla v službo, pa bo mogel dalj časa not ostat.
Skratka, mi ga ful navdušujemo in aplavziramo vsakič, ko ne joče, pa vsakič, ko se kaj nauči- pesmice , tako, da se počuti pomembnega in da se mu zdi fajn, ko ga poslušamo, kaj vse je doživel v vrcu.
Nikoli pa vnaprej ne vemo, gdaj bodo zjutraj cirkusi, upamo samo, da jih bo   sčasoma  vse manj.