Danes smo otvorili planinsko sezono 2000-akov z vzponom na ta lahki vrh nad Rudnim poljem na Pokljuki. Pot je že praktično kopna - na gozni cesti do smučišča pa so kupi snega, tako da je avto potrebno pustiti pri vojašnici.

Vrh je priporočljiv cilj družinskih tur, le za gornji del je za malčke dobro imeti s seboj kos vrvi, ki zanesljiveje zaustavi padec kot roka.

Udeleženci primoza, ankaa, Ajda 5 let in Žan 2 leti.

< Sporočilo je popravil primoza -- 29.5.2006 16:25:57 >

Hja, jaz pa tudi veliko planinarim in sigurno ne grem z malimi otroki na Viševnik. Pot res ni dolga in pretirano strma, je pa na zadnjem delu zelo izpostavljena, Vsekakor ne bi pustila otrok, so prelo izkušeni za take poti. Je pa veliko drugih in bolj dostopnih 2000- kov. Čestitke za pogum!

Zgornji del, kot sem dejal, je Ajda na vrvi.

Kateri 2000-aki se vam pa zdijo lažje dostopni?


P.S. Slikovni opis vzpona dodan v album.


< Sporočilo je popravil primoza -- 28.5.2006 8:25:44 >

V nedeljo smo izpeljali lep izlet na Kranjsko reber 1435 m nad prelazom Črnivec. Avto pustimo na prelazu na makadamamskem parkirišču. Takoj se začne markirana steza, ki po bližnjicah  seka gozdno cesto. Nato dosežemo hrbet, ki nas privede preko lepih trat z mlakami na vrh Kranjske rebri. Spustimo se lahko na drugo stran do Kašne planine, kjer se pasejo krave in dosežemo pod Kašno planino gozdno cesto, ki nas privede nazaj na Črnivec. Krog je dolg dobre 4 ure in je malo zahtevna. Naš dveletnik je lahko tretjino vzpona hodil sam. Pot je zaradi nepropustnih vulkanskih kamenin polna potočkov in izvirov.

< Sporočilo je popravil primoza -- 14.6.2006 17:12:31 >

Danes smo izkoristili lep vroč dan za vzpon na pl. Korošico 1554 m nad Ljubeljem. Avto pustimo na začetku gozdne poti, ki se odcepi desno pri začetku prve sepentine pod Ljubeljem. Pot poteka po kolovozu in večinoma po gozdu. Čas krajšajo številni studenčki in po kakih dveh urah otroške hoje dosežemo prijetno planino Korošico, kjer se dobi kislo mleko in druge domače dobrote. Letos stane pri njih kislo mleko po 250 SIT, kar je malo.

Okrog koče je veliko prostora za otroško igro, tako da je izlet priporočljiv.

< Sporočilo je popravil primoza -- 18.6.2006 16:13:53 >

Danes smo izkoristili vroč dan, da smo se šli hladit na severno stran Kamniških Alp na Češko kočo nad Jezerskim.

Prijeten izlet, posebno zaradi lepega okolja okrog Češke koče. Priporočljivo je vzeti s seboj kos vrvi in navezati malčke na nekaterih težjih odsekih, posebno proti koncu poti.

Najbližji je sicer vzpon od spodnje postaje žičnice na Češko kočo ampak mnogo lepši je nekoliko daljši (2h) vzpon, ki se odcepi od ceste nekaj km pred postajo tovorne žičnice in je označen s smernimi tablami.

Danes smo nestabilno vreme izkoristili za kratek pohod do Frischautovega doma na Okrešlju.

Pot začnemo pri slapu Rinka in se dvigujemo po strmem pobočju levo od Rinke. Višje nad slapom prečkamo zametek Savinje na ustju Rinke, še višje pa pridemo prav do izvira.

Dom na Okrešlju je odprt in nudi precej dobro hrano vključno z jagodnimi in borovničevimi pitami.

Ker je hoje od parkirišča do doma slaba ura je odličen cilj družinskega izleta, za nas takrat, ko je vreme slabše in morajo višje ture počakati.

Za vstop v Logarsko dolino plačamo 1200 sit za osebni avto.

Nazaj grede smo se ustavili še pri Slapu palenk, pri hotelu Plesnik in v plezališču Logarsak dolina pri vstopu v dolino.

Očitno so pri slapu Palenk začeli organizirati poroke, ker so okolico slapu malo spremenili.

< Sporočilo je popravil primoza -- 2.7.2006 16:43:14 >

Danes smo obiskali Veliko planino, ki je v tem času polna krav.
Z avtom se zapeljemo po cesti za Savinjsko dolino do Kranjskega raka, kjer zavijemo levo na gozdno cesto, ki pelje  na Veliko planino. Avto lahko pustimo pri raznih odcepih, naprimer na Marjaninih njivah, pl. Kisovec in enemu med planino Kisovec in odcepom gozdne ceste za pl. Kisovec. Danes smo šli na Veliko planino prav po slednjem. Od tam se pride najprej na Gojško planino, nato pa se pride do Domžalskega doma na Veliki planini. Od doma je do najvišjega vrha Gradišča 1666 še dobre pol ure hoje po lepem, ravnem terenu.
Tura je kot nalašč za manj stabilno vreme, ker se lahko zatečemo v Domžalski ali pa Jarški planinski dom. Ob poti se najde jagode, jeseni maline, na vrhu pa lahko poskusimo kislo mleko in druge dobrote. Hoje je vsega skupaj za 2 do 3 ure.

< Sporočilo je popravil primoza -- 9.7.2006 14:29:20 >

Iz Tučepov v Dalmaciji se kljub visokim poletnim temperaturam da narediti nekaj prijetnih večernih pohodov, pri katerih lahko z višinske razlike Šmarne gore opazujete obmorsko pokrajino. Če ste pozorni na promenadi v Tučepih opazite pred palmovim drevoredom blizu hotela Alga prvo planinsko markacijo, ki vase pripelje po stezi preko zaselka Podstene naprej po strmi asfaltni cestici do zaselka Podpeč, ki že po imenu sodeč leži tik pod začetkom sten Biokovega in je lepo viden tudi iz plaže. 340 nmv vas nagradi s prekrasnim razgledom na Jadransko morje in Tučepe. Hoje je za kaki dve uri, priporočljivo je iti v večernem času ali pa zgodaj zjutraj, pa ne pozabite na tekočino in v primeru večernega odhoda na svetilko.

Iz Podpeči se nadaljuje steza (bivša mulatjera po kateri so včasih z osli tovorili led iz Biokovskih ledenih jam za hotele), ki po 800 m vzpona doseže kapelico Lađena, odkoder se s 1150 m ponuja enkraten razgled na Jadran in otoke. Razgled je podoben tistemu z Vošca 1420 m nad Makarsko. Seveda pa 800 m nadaljevanja vzpona ni več nedolžna tura, sam sem jo obiskal na hitro ko so moji še veselo spali.

Dobijo se tudi zemljevidi, poti do zaselkov pa so dobro označene z običajnimi markacijami.

Za ljubitelje avtomobiskega vzpenjanja pa je priporočljiv obiska najvišjega vrha Biokovega Sv. Jure 1742 m, kjer do vrha pripelje  cesta.

Danes smo prijeten dan izkoristili za obisk Velikega vrha 2110 m in sosednje, le 100 m oddaljene Velike zelenice 2115 m. Vrhova se nahajata na Dleskovški planoti (Veži) in sta malo zahtevnejši cilj. Kljub temu sta zanimiva cilja bolj izkušenim gornikom ki pa hočejo s seboj na turo vzeti naraščaj. Vzrok je majhna izpostavljenost padajočemu kamenju ki je običajno največja nevarnost za malčke (dojenčke) v zahtevnejšem gorskem svetu.

Pot lahko izvedemo na dva načina:

a) ali se pripeljemo z avtom iz Podvolovljeka na planino Ravne 1510 m (na gozdni cesti zavijemo precej nad dolino desno) in od tam dosežemo začetek vzpona na Veliki vrh iz sedelca med njim in Dleskovcem

b) iz Podvolovljeka se peljemo z avtom po isti gozdni cesti, le da precej nad dolino zavijemo levo in dosežemo cestno zaporo pod planino Podvežak na višini cca 1500 m. Od tam dosežemo drugo sedelce ravno na nasprotni strani od prej navedenega sedelca pod točko a).

Od obe sedelc je do vrha lažje brezpotje, kjer nam pot kažejo možici in sledi predhodnikov, malčke pa je zaradi relativno strmega sveta dobro navezati. Na vrhu nas pričaka prostrana ravna trata, kot nalašč za igro na višini 2100 m, kjer je prijetno hladno.

Danes smo turo pod b) izvedli v običajni postavi: ankaa, primoza, Ajda 5,5 let in Žan 2,25 let. Za zaključek smo se pa še malo oprali pet minut pred avtom kriva je bila prijetna ploha.

< Sporočilo je popravil primoza -- 31.7.2006 18:42:18 >

Vzpon na poletni Triglav sicer ni neka moja najljubša destinacija, še posebno ne s spanjem.
 
Pa vendar, drugače ne gre...
 
Na Triglav smo se odpravili v postavi: jaz, žena, Ajda 5 let in Žan 2 leti. Seveda nismo rinili z Žanom na vrh (padajoče kamenje!!!), ampak je počakal v Vodnikovem domu z ženo.
 
Trasa:
 
1. dan Rudno polje (parkirišče levo nad žičnico na višini 1440 m) - Studorski preval - Vodnikov dom (spanje v rezervirani sobi, 4 ležišča, mirno - ni bilo pijancev). Ankaa se je sama sprehodila še do prvih zajl nad Planiko, ampak se je obrnila, da je ne bi odpihnilo z nahrbtnikom vred. Mi smo se medtem zabavali na planini Velo polje pod Vodnikovim domom, kjer se dobijo mlečni izdelki, ravnica pa je primerna za igro.
 
2. dan
Ajda 5 let in jaz v navezi vključno s plezalnimi pasovi in čeladami po običajni poti mimo Planike in M. Triglava na Triglav, sunki vetra do kakih 100 km/h, tako da se je bilo treba občasno plaziti. Nazaj po manj prepišni poti na Dolič in po Velski dolini - čudno prazni - do Vodnikovega doma.
 
3. dan
povratek čez Studorski preval do Rudnega polja.
 
Vtisi: začuda ni bilo velikega drena - verjetno posledica orkanskega vetra na vršini. Vodnikov dom kot izhodišče vzpona z otroci je po mojem najpriporočljivejši zaradi vode in planine Velo polje, ki je primerna za obisk in igro. Ne smete pozabiti rezervirati prenočišča drugače se z otroci težko prespi.
 
Slike v albumu.

hmmm..čestitam najprej za vzpone. me pa neki zanima..a vašga dvoletnika v hribe nosite al hodi sam? ker moja dvoletnica ne pride sama še po stopnicah ne, kaj šele da bi z njo v hribe lezla??!!

Seveda se Žan večinoma nosi. To istočasno pomeni, da nosim jaz kakih nahrbtnik s 25 kg opreme za tri dni, nazaj pa še pokakane plenice, tako da ni nahrbtnik nazaj nič lažji . Ajda nahrbtnika nima, ker nisem zagovornik nekega zgodnjega navajanja na nošnjo nahrbtnika.

< Sporočilo je popravil primoza -- 20.8.2006 16:03:55 >

ja dobr si! svaka ti čast :) js še svoje riti na kak hrib ne zmorem privlečt da bi mogla pa še 16 kilsko dvoletnico, plus robo nosit al pa mož se nama pa obema kr zmeša pomoje :)

No, Vodnikov dom je le kake 3-4 ure od Pokljuke, naprej se gre s pol lažjim nahrbtnikom. Ankaa pa je nosila Žana le do Vodnikovega doma pa malo naokoli.

Jaz sem danes s kolegico po dolgem času zakorakala v hribe in priznam, da sem prav pogrešala tisti filing, ko prisopihaš na vrh, ko dosežeš zadan cilj in si ves naspidiran.
Večkrat spremljam tvoje podvige Primoža in upam, da bosta moji dve pikici (2 leti in pol ter ena 7 mesečnica) podedovali mojo ljubezen do hribov in bomo skupaj plezali po naših prečudovitih gorah.
Zanima me, kakšno obutev priporočaš za male - za npr. 3 leta starega otroka. Katera firma je OK? Jaz mam najrajši svoje Adidasove gojzarje, za otroke, pa nisem bila kaj posebej pozorna!

< Sporočilo je popravil primoza -- 21.8.2006 16:33:06 >

Obutev pri otrocih ni toliko pomembna kot pri odraslih ker je otrokova teža manjša. Osebno sem okrog tretjega leta s pridom uporabljal kar navadne visoke čevlje z rebrastim gumijsatim podplatom.

Trenutno uporablja Ajda najcenejše visoke gorniške čevlje, kar se jih je dobilo in sicer iz v Hervisa za cca 6000 sit, znamkea Kilimanjaro.

Ne izplača se pretiravati s opremo, ker gre navsezadnje za lažje ture s počasnejšo ojo brez nahrbtnika. Važen je dober profiliran podplat in da so visoki.

< Sporočilo je popravil primoza -- 21.8.2006 16:33:23 >

Strožič 2132 m sva danes z Ajdo 5,5 l dosegla od Doma pod Storžičem po plezalni poti skozi Žrelo in se spustila dol po lažji poti čez Škarjev rob. Zavarovana plezalna pot je primerna za izurjene gornike, ki znajo varovati malčka v navezi. Priporočljiv je termin med tednom ko je malo ljudi, ker je drugače precejšnja nevarnost padajočega kamenja. Čelade zelo priporočljive.

Včeraj smo se povzpeli na Črno prst 1844. Izhodišče je na koncu ceste v vasi Ravne od koder poteka vzpon po gozdnatem pobočju čez Planino za Liscem. Na planini je obnovljena Oražmova koča, pa tudi na vrhu Črne prsti je dom na novo obnovljen z običajno planinsko postrežbo. Ob tem času se dobi na gornjih pobočjih maline in borovnice, ki dodatno upočasnijo napredovanje. Če hočete dobiti več malin se vam izplača iti nazaj grede po stari markirani poti direktno čez travnike planine za Liscem in ne po novomarkirani poti, ki seka pobočja nad planino.

Če imate s seboj malčke je smiselno še dodatno skrajšati pot s tem, da se pripeljete do višine cca 1150 m po gozdni cesti, ki se odcepi desno od asfaltirane ceste iz Bohinjske Bistrice na Soriško planino. Odcep je par km nad vasjo Nemški Rovt. Potem se po makadamu peljemo kar nekaj časa, prečimo smučišče Koblo in parkiramo pri drugem kažipotu, kjer je priporočljivejši odcep - to je Črna prst čez Planino za Liscem.

Pot ni težavna, edino strmejše mesto je kratek skalnati del pod grebenom, kjer je treba na malčke paziti in kratek del po grebenskih pobočjih pred kočo, kjer so travnate strmali, po katerih se ni dobro skotaliti.

Danes smo (verjetno) zaključili planinsko sezono "družinskih" 2000-akov z vzponom na ta lahki vrh nad Rudnim poljem na Pokljuki.

Vrh je priporočljiv cilj družinskih tur od začetka kopne sezone maja do novemberskih ali celo decembrskih dni, le za gornji del je za malčke dobro imeti s seboj kos vrvi, ki zanesljiveje zaustavi padec kot roka.

Udeleženci primoza, ankaa, Ajda 5 let in Žan 2 leti

Lep poznojesenski dan in ankaa-ino služeno odstnost smo izkorisitli za nepretežek pohod na priljubljeno izletniško točko Sv. Primož nad Kamnikom, ki se zdaj kopa v lepih jesenskih barvah.

Ker je pot večinoma zelo široka, jo lahko brez težav opravi tudi en odrasel z dvema malčkoma.

Pohvalil bi Žana (2,5 leti), ki je celoten vzpon (430 m, dobra Šmarna gora) opravil samostojno. Dol ga je pa premagal spanec in sem ga nesel v nahrbtniku. Taki Žanovi podvigi mi dajejo slutiti, da se obeta v sezoni 2007 konec uporabe Vaude Jolly nosilke.

Tudi mi smo imeli namen na kakšen kucelček, pa smo pristali pri dežurnemu zdravniku v ZD Šiška :(  Aljaž je začel kašljati včeraj zvečer, vročina  ga kuha,.....

Mislili  smo se povzpeti na Križno goro nad Logatcem ker smo imeli v Logatcu opravke. Pravijo da se v lepem vremenu z vrha vidi morje.

 za malega Žana, tudi naš Aljaž je star 2,5 leti in rad hodi, vendar pa sam na Sv. Primoža vseeno ne bi prišel, ali pa bi, vendar bi trajalo 3 ure . Pobere prav vsako palico na poti, vidi vsak kamen.....

Prejšnjo soboto smo bili na Uskovnici, pa smo z Rudnega polja rabili debelo uro, da smo prišli do Uskovnice. 

No, saj z otroci v hribe ne gremo zato da bi hiteli...Tudi mi smo potrebovali gor kakih dve uri. Zanimive so palice, pa mečeta kamne v studenčke ob poti, tako da je čas takoj podvojen.

Tudi iz Rudnega polja na Uskovnico je lepa pot, avgusta so tam tudi borovnice, pa krave. Uskovnica je pa tudi zanimiva za otroško igro, ker je polna tistih travnatih grbinic, ostankov ledeniškega delovanja.

Pa kakšen prisepevek napišite v to rubriko, kje ste kaj bili, da bo ščasoma nastala zbirka idej.