Torej, imam 8-letno hči, ki o jutri :( zakoračila v 3. razred 9-letke.
Včeraj sva pregledali delovne zvezke in ugotovila sem, da je program dela v prvi triadi vsaj meni nerazumljivo zastavljen.

V prvem razredu so otroci "spali". OK, hodili so v šolo, ker pa naj bi ta nadomestila nekdanjo malo šolo, niso delali kaj veliko, pravzaprav skoraj nič. Spoznali so števila do 10, naučili so jih seštevati in odštevati, drugo pa, hm - vlekli so vijuge in spoznavali okolje. Nalog praktično ni bilo in otroci so "luftali".

V drugem razredu so osvojili velike in male tiskane črke, male pisane črke, tisti, ki še niso brali, naj bi to obvladali sedaj, naučili so se seštevati in odštevati števila do 100 in pri okolju naredili nekaj poskusov. Bilo je nekaj redkih domačih nalog, v večini takih, ki jih ni bilo treba prezentirati naslednji dan - po besedah učiteljice: "Eni prinesejo zdaj, drugi pa čez 1 teden, samo da prinesejo."
Učnih delovnih navad otroci niso osvojili, na povpraševanje staršev, kje škripa in kako ter koliko pomagati, smo v glavnem dobili odgovore, da so otroci krasni, da vse znajo itd.

Zdaj pa... uf! Odštevanje, seštevanje do 1000, množenje, deljenje, verjetnostni račun, variacije, permutacije.... Ne ravno v takem obsegu kot denimo v gimnaziji, pa vseeno.
Skratk-a (morda pre-)velik poudarek na matematiki.
V drugem razredu osemletke (paralelna primerjava) se otroci učijo (zgolj) računanja do 100 in množenja.

V tretjem razredu 9-letke učence čaka še nacionalni preizkus znanja, nisem pa prepričana, kdaj številčne ocene zamenjajo včasih nerazumljene opisne.

Zanima me, kaj o tem "dolce far niente" v prvih dveh letih devetletke pravite vi? Se vam zdi program primerno zastavljen? Bi kaj spremenili?

Nekaj staršev otrok iz hčerinega razreda je nad sistemom globoko razočaranih. Trdijo, da 9-letka pomaga vzgajati lenuhe.
Saj veste, kakor zastaviš....

Lp,

Tudi moj fant gre jutri v tretji razred devetletke.

Zdi se mi, ko takole berem, se pogovarjam z raznimi mamicami iz različnih krajev, da imajo zelo različne programe.
Bistvo je v tem, da imajo učitelji veliko svobode pri načrtovanju učnega program. Verjetno imajo nek skupen program (na to se ne spoznam veliko). Vsak se lahko odloči po svoje.

Samo to: npr. končni izlet - naša se je odločila, da jih ne bo peljala (zaradi velika števila učencev - 27).

:metulj:ZAŽELIMO NAŠIM ŠOLARJEV VELIKO USPEHOV:metulj:

Če mene vprašaš, bi jaz nazaj uvedla osemletko. Meni recimo že ni všeč opisno ocenjevanje oz. "neocenjevanje" otrok. kako lahko en otrok, ki žal ni sposoben napreduje do tretjega razreda (menda se morajo z nenapredovanjem strinjati tudi starši) in potem v četrtem razredu doživi šok. A ne bi bilo vseeno, če bi se to zgodilo že na začetku?? Jaz vem da smo v prvem razredu izgubili 2 sošolca. Ja žal niso vsi za naprej oz. za normalno OŠ. Potem pa želijo počasi ukiniti še posebne šole. mislim da to ne bo ravno dobro vplivalo na samozavest otrok s posebnimi potrebami. Starše pa nas čaka 2. šok prehoda v tretjo triado (izbirni predmeti, nivoji, ipd.), v glavnem da te mine. Letos sem namreč sama poučevala v tej triadi. Če mene vprašaš bi morali na ministrstvu pošteno razmislit, preden dokončno zafrknejo naše otročke.

LP Lunca

Ja, Lunca1, integracija otrok s posebnimi potrebami je pa sploh sila zabavna, pravzaprav tragikomična stvar.

V hčerinem razredu sta dva učenca, ki šolsko snov komaj oz. sploh ne dojemata. In če upoštevamo, da so naše otroke pustili dve leti napol spati in jih bodo pred strelski vod postavili letos, menim, da bosta ta dva nesrečneža- ki nikakor nista srečna, ker sta v razredu med bolje učečimi otroci, ampak zaradi njune integracije med boljše kvečjemu še bolj trpita, onvadva in zradi upočasnejenega tempa tudi vsi učenci - v 4. razredu odpovedala na vsej fronti in za nekaj let ostala v tretjem. Žal.

Razumem starše teh otrok, ki bi radi, da se otrok šola v redni osnovni šoli (in torej ne bi bil že takoj označen kot poseben), ne razumem pa njihove ozkosti gledanja in egoizma, ker otroku ne želijo privoščiti tega, kar potrebuje- posebne obravnave. Zakaj torej imamo šole s prilagojenim programom, specialne pedagoge, usposobljene za delo z otroki z motnjami v razvoju?

O integraciji teh otrok imam prav posebno mnenje, oblikovano na podlagi opažanj in pogovorov z sorodniki in znanci, zaposlenimi na tem področju.
Pač še eden od nesrečnih spodrsljajev šolskega ministrstva in njegovih kvazi strokovnjakov, ki bo zahteval nekaj žrtev, preden bo opažen in spregledan.
Podobno, kot zaradi nezavarovanega prehoda čez železniško progo umre 10 leti, preden tja postavijo prometno signalizacijo :( .

V prvem razredu je hčerina učiteljica poudarila, da bodo otroci naprdovali z učno snovjo po načelu najšibkejšega člena - s tempom, kakršnega bi le-ta osvojil snov.
Pa mislim, da se ji to ne (bo več) obneslo. Ker najšibkejši člen bojda še ni osvojil seštevanja do 20.
Ker najšibkejši člen menda še ne zna brati....

Torej - če bi dejansko nadaljevali z njegovim tempom, bi bili otroci v novem šolskem letu popolnoma nepripravljeni na boj s preoblilico učne snovi :( .