Pozdravljeni.


Zivim s partnerjem in njegovo skoraj 6letno hcerko(on je skrbnik le te),pricakujeva otroka v mesecu juliju.  S prejsnjo zeno je bil porocen, a sta se locila zaradi prevar iz njene strani, zaradi ne skrbi za hcerko. Za tamalo sta dobesedno skrbela stara starsa, ker se ona zanjo ni sekirala, otrok je bil lacen, zapostavljen iz njene strani zato sta njegova starsa vzela vajeti v svoje roke. Ko je prisel postopek njune locitve je on naredil vse da je dobil skrbnistvo, nad takrat 2 leti staro puncko. Zaradi vseh stroskov locitve, izplacila bivse je cele dneve delal,kar pomeni da je puncka bila vzgojena s strani starih starsev,po njihovih pravilih. 
No, kasneje pa sem prisla jaz. Puncka je mene sprejela, obozuje me. Se mami mi rece, kar ji seveda ne prepoveduje noben.  Se vedno zivimo z njegovimi starsi. S partnerjem sva govorila glede vzgoje in vseh stvari ki spadajo zraven tezke vloge maceha/pastorka. Ko sem prisla k hisi, je punca vsak vecer spala pri starih starsih, pri skoraj 6 letih se vedno hodi na kahlico. Povsod jo nosijo, samo rece nosi me in ze je na rokah. Se vsede na kavc, zakrici zejna sem, dej mi vodo prnes pa ze dedi in babi letita. Pri kosilu je skoraj vedno, jaz tega ne jem in ze dobi posebaj narejeno kosilo. Cele dneve bi gledala bedarije na youtubu, ker pac njej je to vsec. Zato pa ponoci tudi sanja grozne stvari, ker na youtubu vidi marsikaj. Ko sem prisla jaz, sem se cez cas pogovorila s partnerjem, da njegova hci le ni vec stara 2 leti in bo pocasi morala se nauciti malo samostojnosti, ne pa da jo se zmeraj oni oblacijo, in ne pozna besed hvala in prosim. Vse razumem, zelijo ji nuditi vse kar mami ne da,in babice ter dedki so tisti ki razvajajo. Tezava nastane, ko karkoli recem partnerju ko vidim izpade njegove hcere(joka da jo nekaj boli, dokler svoje ne doseze pri babici in dediju) on je tiho, ne rece nic ali pa rece ja tak je. Tamala vcasih krici, se dere. In uporablja zmeraj besede starih starsev: taksni smo pac otroci, smo sitni, nas nekaj boli, mi ne moremo toliko pojesti, dokler bojo lahko nas bojo oni oblacili itd. Mogoce pretiravam? 
Sem v pricakovanju svojega prvega otroka, vem ne bom popolna mama. Ampak sem malo bolj stroga kar se vseh tej zadev tice, ker zelim da se otrok nauci samostojnosti, da je hvalezen,da zna reci prosim, da si zna sam vzeti stvari pri teh letih. Predvsem pa ne bi dovolila, da moj otrok laze da ga nekaj boli, da svoje doseze. Vcasih se tamala zlaze da je nekdo rekel nekaj, samo da je v srediscu pozornosti. Ima momente, ko se obnasa kot da je stara 1 leto, in ''govori'' kot enoletni otrok. Tezava je v tem, da ne vem ali pretiravam, ali bi mogoce jaz le lahko imela kaksno besedo pri njeni vzgoji? Ali bi me partner moral upostevati? Lp

Težko je odgovarjati na to, ker s tem posegaš v zelo težavne vode. Tu ni problem v otroku, ker on le izkorišča tisto, kar mu je dano oz. je videla, da lahko z določenimi zadevami dobi, kar ne bi smela. Otrok meje mora poznat. Seveda imaš nekaj besede, ampak a se ti da? Misliš, da ne bi bilo vse skupaj brezpredmetno? Nekako se mi zdi, da bi to bilo sizifovo delo. Dobro, ko boš ti rodila, boš verjetno bistveno bolj vztrajala pri svoji vzgoji. Mene nekaj drugega zanima in sicer, a si se ti s partnerjem sploh pogovorila kakšno vzgojo želiš in kako vidiš vse skupaj? Jaz otroka ne bi želel preden ne bi prvo razčistil s partnerico o tem. In če bi videl, da ne bi šlo skozi, ne bi želel biti z njo ali pa ne bi želel otroka. Ker ni zdravo. Ker če nista partnerja skupaj v tem, v čem je potem smisel? Jaz nisem le donator, ti pa ne le inkubator. Mislim, da si zgrešila že s tem, da si šla v to zvezo ali družino, delat svojega otroka. Ne rečem, da ni možno, a boš morala vložiti veliko truda in energije, upam in želim si le, da bodo preostali v tem s teboj in ti bodo vse skupaj olajšali. Pogovorite se. Iskreno. Hitro boš videla pri čem si.

Otrok seveda preizkusa svoje, to vse razumem. Tu tamala ni nicesar kriva.

Kar se tice partnerja-veliko sva se pogovarjala o tem ja. Njegovi komentarji so bili, da bi strozje vzgajal, ampak zaradi vsega kar se mu je dogajalo enostavno ni mogel, ker je hotel hceri nudit vse.. Kot oce edini hceri zaenkrat ni vedel kako prav vzgajati. In ko karkoli jaz komentiram glede vzgoje tamale in svojega bodocega otrocka-vedno vedno povem razloge zakaj tako mislim iz psiholoskega vidika, iz vidika prihodnosti kaj bo za otroka najbolje. Gledam iz podrocja otroske psihologije in vsega kar smo se ucili v vzgojiteljski soli. In on vse razume, in mi da za prav. Ampak ko pride komanda njegove mame kar se otroka tice, mu jaz povem svoje mnenje on pa je tiho(enkrat mi je celo zabical:saj je moja hcer). Ko se pogovarjamo vsi skupaj s starsi, povem svoje mnenje in zakaj tako mislim, mama vztrajno vztraja pri svojem in nic se nikamor ne premakne. 
V roku enega leta se selimo na svoje in sem mu ze povedala, da jaz bom vzgajala tako kakor sem mu sedaj skos govorila ko bomo za sebe. Pa je spet tiho. 

Tudi dejanja štejejo, ne le besede. Lahko se pogovarjaš, a če se to ne udejanji....vseeno imam pri tebi občutek, da dobro veš kaj te čaka in kaj lahko pričakuješ od partnerja, a vseeno upaš.

Pozdravljena

Mislim, da se boste morali vsi vsesti za mizo in pogovoriti. Pa brez prepirov in očitkov. Ja punčka je prikrajšana očitno za ljubezen biološke matere ampak pravijo, da je včasih kdo nebiološki boljši starš, kot pravi. Tvoja "naloga", če temu tako rečem je, da boš oba otroka spravila na pot samostojnosti. To pa boš lahko naredila samo s podporo partnerja in vseh okrog tebe. Biti boš morala nežno odločna...drugače boš v nezavidljivem položaju "mačehe". Predvsem je prvi korak, da se brez punčke usedete in naredite dogovor kako boste vzgajali oba otroka, saj bo manjši videl "vzor" v starejši. Ja potrebovala boš še naprej veliko strpnostti ampak predvsem je važno, da dedek in babica z prevelikim popuščanjem škodujeta vnukinji na dolgi rok. Sigurna sem, da tega ne želita in da mislita da ji delata uslugo.
Srečno

Poizkusi razložit tvojemu decu, da punčki nudi vse razen najpomembnejšega, to je vzgoje. Tukaj je že ogromno zafuranega in taki otroci se redko najdejo v življenju. Otok rabi meje, otroka je treba naučit kaj je prav in kaj narobe in zato ima starše in nikakor starih staršev.

Tezko je pametovati preko telefona. Gre za globje tezave, ki so posledica zacetka. Mogoce bo bolje ko bote rodila in bo vas otrok odrascal v okolju, ki ga starejsa puncka ni bila sprva delezna in se bojo tako videle razlike. Verjamm da ste partnerju ze veckrat poskusila te tezave objasniti. Puncla gre cez tezavno obdobje in se pozornosti bo izgubila nekaj ko boste rodila in mogoce ce poskusite vkljucevati kot enakopravnega clana v vse kar jo bo zanimalo v povezavi z dojenckom, da se bo le tako zamotila. Ze to da vas klice mama je nekaj cudovitega in vas je puncka sprejela ❤. Ce ne drugega vsaj vi pri vzgoji ne popustite, ceprav niste bioloska mama. Zdj bo jezna na dolgi rok pa bo za njo veliko lazje in bolje.