Torej; že veliko,ne velikokrat,skoraj vedno ko naju ni doma (sva v službi) in sta v varstvu pri babi in dediju sta pridna se ne prepirata. Takoj ko pride eden od naju pa je cel cirkus V MINUTI .Tudi če ste kje na počitnicah je tako. Zakaj je tako? Tudi pri vas? 

_____________________________

kaj vse me dandanes čudi...

tudi pri nas, kjerkoli sta brez naju, sta zlata otroka, doma pa cirkus, je pa tudi doma že bolje in upam, da se bo tako obdržalo. Zakaj je tako ne vem, nekje sem brala, da so taki otroci lepo vzgojeni, boooo.

enako pri nas.
ko sta doma je to eno samo divjanje, kručanje, izzivanje, j.e.b.anje, zafrkavanje, pod.j.e.b.avanje!




_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

No,to sem potrebovala sem že mislila,da je krivda v nama

_____________________________

kaj vse me dandanes čudi...

pri nas isto...no kadar sm jst s tamalo...vedno eno pregovarjanje, trmarjenje, kreganje...pol sm že mislna, da ji preveč mej postavljam, pa potem preveč stvari ne sme in zato trmari, drugi ji vsi vse ustrežejo..mah kaj pa vem...potem pa še to obdobje trme 

ko pa kam pridemo, pa mirna, pridna k bubica, ni mi treba 65 povedat, da se nekaj ne sme...


< Sporočilo je popravil Ploha -- 21.7.2011 18:51:26 >

Ja,ampak ZAKAJ mislite,da je tako? Zarad pozornosti ?

_____________________________

kaj vse me dandanes čudi...

zakaj?
ker otrok TOCNO za vsakega odraslega do kam lahko gre...

14mesecnik nas ima nastudirane do zadnjega atoma(z leti pa-se ze bojim -pride do kvantov)

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Jaaa, pri nas podobno. No ne glede pridnosti, ampak sitnobe. Ko sta hčerki pri babici recimo, se imajo fajn in vse, ko pridem jaz domov postane pa ena ali obe tečni ko . Kar se uboganja tiče sem pa vesela, da je ravno obratno in sem jaz tista, ki me najbolj ubogata. Ker pri meni ni trte mrte kakor pri babici...

evo, cel dan je bila zunej pri stari mami, mir in tišina, nobenga metanja po tleh,...je prišla zvečer gor in samo stopila skozi vrata, pa nekaj sva imeli, da si more majčko preoblečt, ker ima mokro (zato je tud gor pršla) in že je upila...

ja no,potem smo si na istem

_____________________________

kaj vse me dandanes čudi...

Pri nas enako...pri varuški priden ko bubica. Ko sta z atijem sama doma, ati lahko zraven njega bere, dela na rač...ni da ni. Ko pridem jaz, dovolj je da me samo sliši, ne sliši,  samo da ovoha da sm nekje v bližini, že tečnari, sitnari 100/uro. Pa jih poznam kar nekaj takih tečkic, tako da...točno vedo kaj lahko pri komu.

ja očitno , nimam pojma zakaj. Mogoče, da takrat ko so z nami si dajo malo duška, da so oni glavni in da ni treba vedno biti priden in ubogati. Vedo, da jih imamo vseeno radi.
Ali pa to, da pri babici prespi celo noč, doma se pa  po 3x zbudi

Pri nas sicer ni neke bistvene razlike, je pa po mojem tak razkorak v obnašanju v tem, kar mi je enkrat rekla naša vzgojiteljica: v vrtcu ali pri starih starših, prijateljih, varuškah,... je čas namenjen v veliki meri samo otrokom. Stari starši prestavijo delo, da se igrajo z otroci, v vrtcu se itak ukvarjajo samo z njimi, varuške pazijo nanje, se z njimi igrajo.

Starši pa smo razpeti v več aktivnosti naenkrat. prideš skurjen domov iz službe, najraje bi se ulegel za pol urice, a imaš še za pospravit celo stanovanje, skuhat kosilo, oprat posodo, perilo, čaka te likanje in seveda malček, ki bi rad starša samo zase, a iz izkušenj ve, da mami in ati, četudi ga imata najraje na svetu, ne bosta z njim ves čas 100%. Poleg tega skupen čas ne zajema samo igro, temveč tudi nego, kopanje, preoblačenje, česanje, striženje nohtkov... stvari, ki otrokom načeloma niso najbolj všeč, z njihovega vidika so dolgočasne in nepotrebne. In potem pride do konflikta interesov in stresa tako pri otrocih kot pri starših in je vpitje, skakanje ipd. tukaj.

Ja možno je tudi to. Sem pa enkrat slišala eno razlago, da tam kjer se otrok počuti najbolj varnega, razumljenega... da ven iz sebe vse kar ga muči teži.... Saj smo v bistvu odrasli enaki. Ko gremo iz službe utrujeni, poln kufer je vsega in srečamo soseda, znanko... in vpraša kako si in odgovor je...da  o.k., vredu... Ko pa pridemo domov pa povemo partnerju, da pa le nismo tako super ko je bilo prej slišati pri sosedi, znanki... Ker vsakemu pa tudi ne potožimo vsega kar nas teži. Tako si jaz predstavljam mojega malčka, ko mi tečnari. Da si pri meni sprošča napetost, ker ve da je pri meni varen in da lahko to počne brez slabih posledic.

Zato ker otrok ve, da ga imata mami in oči brezpogojno rada, ne glede na vse kozlarije, ki jih uspiči in v njuini družbi si privošči vse. Pri drugih pa ni tako.
No, ta razlaga je meni najbolj všeč.

jaz mam enoletnika in če recimo kuham, se malo na tleh igra potem pa začne jokat, da bi šel k meni v naročje ... če ga v istem vzdušju peljem (nad. nižje) k babi se sploh nobenmu ni treba z njim ukvarjat pa je zadovoljen. evo, začne se že zgodaj in se stopnjuje  

Tudi sama verjamem, da je temu tako. Zato tisto "minutko" sitnobe ob snidenju ne vzamem tako resno oz vem, zakaj se tako obnaša. Mu pač posvetim takoj 120% za par minutk, potem pa gremo lepo skupaj pripravljat kosilo, pospravljat ali karkoli drugega me/nas že čaka. Včasih pa sem tudi sama postala tečna, ko me je dete takoj okupiralo s tečnobo in sem rabla kar nekaj časa, da sem pogruntala, kako napravit drugače . Vidim tudi pri znancih in prijateljih podobno situacijo- npr.: otrok je v našem varstvu vzoren, ko pridejo starši ponj, pa se spremeni s svetlobno hitrostjo v drugega (blazno tečnega in cmeravega) otroka.

< Sporočilo je popravil Rožica I -- 22.7.2011 13:47:06 >

_____________________________

ROŽICA

.

< Sporočilo je popravil Rožica I -- 22.7.2011 13:47:25 >

_____________________________

ROŽICA

.

_____________________________

ROŽICA

Se mi zdi kar logična ta razlaga


_____________________________

kaj vse me dandanes čudi...

Tudi pri nas je tako, da je npr. pri babici veliko bolj priden in je manj sitnarjenja kar tja v tri dni. Tudi jaz se strinjam z zgornjo razlago, saj sem začela opažati, do to ni sitnarjenje kar v tri dni ampak da dejansko sitnari takrat, ko se mu ne posvečam dovolj - pa ne da se mu ne bi želela, ampak včasih enostavno tako pride, da je vsega naenkrat preveč.