Še danes zjutraj sem se zbudila prav slabe volje, ker me je včeraj naš triletnik tolk razkuril. sicer se to dogaja skoraj vsak dan, ker ima take štose, npr. da ga prime lulat in zunaj kliče mami, lulaaaat. Jest glih tamalo dojim, jo hitr stran odtrgam, šibam ven, on pa , ne mama me bo dala, ga lepo prepričujem, on pa ihtari in me tepe, ne mama, mama. Jaz grem gor, pride tašča dol, spet tamav začne ne, mami me bo dala in zganja celo histerijo.
Tako je praktično za vsako stvar. Če greva skupaj not in jaz odprem vrata, je cel halo, da bo on odprl in tuli v neskončnost.

Poskusla sem zlepa, zgrda, vse.

Kaj naj nardim, ker me to tok živcira k , ker to se ponavlja non stop in ni druzga kot cel dan samo dretje- z njegove in z moje strani.

ignore!

js v takem primeru sam rečem a veš kva, tkole se pa nava pogovarjale, če češ te dam lulat al pa se dej v hlače. pa grem preč. nimam več energije se za vsak drek kregat.

Ta starejši je ljubosumen na dojenčka. TO je dejstvo. Oz. malo še opazuj, kdaj začne s temi fintami in ugotovila boš, da vedno takrat, ko se ukvarjaš z dojenčkom. Tudi jaz sem našemu 2x rekla, pa se polulaj v hlače(sicer v drugačni situaciji) in od takrat imamo mir.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Mogoče pa rabi malo več pozornosti.
Verjetno je prisotno ljubosumje, ker je novi član v družini in želi, da bi se njemu malo več posvetila. Na takšen način pove.
Moj sin je star sicer 9 let in ko je dobil bratca, katerega ima zelo rad, vendar se je njegovo obnašanje kar spremenilo v šoli in doma.

To sem pozabila ja: mislim, da ni problem v dojenčku, ker se je to dogajalo že prej, do  male je pa tako nežen in jo ima rad, da sem zmeraj znova presenečena. Zmeri, ko  joka, mi govori naj jo dvignem, ali jo on gunca v lupinici ali vozičku.

Še plenic se je odvadil kmalu zatem, ko se je rodila sestrica  Tko, da mam občutek, da je zaradi nje postal bolj samostojen.

To največkrat prakticiram- rezultat je pa ta, da sploh noče bit pri meni, ampak samo pri tašči- no ja, če ga pa ona krega, pa k meni prileti

Tudi naš je do mlajšega bratca nežen in zaščitniški, pa vendar si ne more, da ne bi bil kdaj ljubosumen. In to kaže na različne načine, celo tako, da nas jezi in ga "moramo" kregati-vendar je v tem trenutku dobil našo pozornost. Ljubosumnost se včasih izraža v niansah....

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Tudi jaz mislim, da ni nujno, da je zaradi dojenčka, ker je moj bil isti, pa je edinec. To je v bistvu ene vrste trma. Moj je med drugim tudi v vrtcu to počel. Da bo sam obul copate, pa so ga pustile, pa se je začel dreti, da ne more sam. Ko so prišle, da bi ga obule, je spet protestiral, da bo sam in tako dalje in tako dlaje. Nategovanje do nezavesti, za vsako stvar.
Pa ne moreš kaj doisti narediti, tako kot pri običajni trmi ne. Najbolje, da ne popuščaš in tako kot prvič reče, naj bo. Potem ga pa pač pustiš, da se dere. Če ti gre preveč na živce, pa pač popizdiš in gre v svojo sobo. Tako sem jaz delala. Je pa naporno tole, ja. Te tako hitro okoli prinese, da se niti ne zaveš. Bo pa minilo, pri nas pri 5 letih zdaj le še kdaj pa kdaj pride kakšen tak izbruh, takrat, ko je res siten in sam sebi odveč.

To je pomojem trma. Moj tamali je star štiri leta, pa si isto namišljuje. Včasih mu popustim, ponavadi pa mu povem, da ne bom prenašala trme in sem "huda".

Joj, kako mi je to znano. Naša je stara dve leti, pa ima že nekaj časa te finte (še dosti prej preden je dobila sestrico). Samo jaz temu ne rečem: 'otrok ne ve kaj bi rad', ampak: 'otrok si zmišljuje in nas nateguje'.
Par primerov: če si namisli, da ji bo pleničko zamenjal ati, se je sposobna pol ure dret, če ji jo hočem jaz, čez pol minute bo pa hotla da ji mami sok nalije, ne ati.
Pa tole od Splišni, tipično za našo, hoče sama npr. obleč majčko, seveda ji ne gre, ponori, se vrže po tleh, tuli 'ne gre, ne morem!!!', jo previdno vprašam če pomagam, znori in tuli da bo sama, potem spet tuli ker ne more...začaran krog.
Al pa če sem kdaj prehitra pa ji sezujem čevlje, tolk časa tuli da bo sama, da sem ji jih že parkrat nazaj obula, da si jih je lahko še enkrat sama sezula.

Glede drugih stvari sva kar dosledna, pri tem pa moram priznat da ne dosti. In to ni prav. Čist je odvisno od tega kakšne volje sva, kakšne je tamala, kolk se nam mudi...enkrat ji ugodimo, da si sama izbere kdo je 'dober' da ji streže, drugič ne popuščamo, kljub histeriji. Bo treba tudi pri nas uvest en sistem.

Skratka nimam nasveta, samo jamram...

Ja, splišni in taška, točno take finte in mislim , da je res težko biti dosleden, ker točno veš, da se ne bo mogel sam obuti in tud, če ga pustiš, ga boš na koncu moral ti obut.

No, vsaj malo mi je v tolažbo, da ni samo naš mulc tak.

hvala bogu.. nimamo samo pri nas teh problemov. Mi imamo tudi 3 letnika in se že pošteno sprašujeva kje smo ga polomili pri vzgoji?!! Taška 30 - isti, isti, isti problemi kot pti nas...saj ni po moje nobenega recepta, pravila.. Mogoče, kot praviš ti, sami naredimo zmedo.. WEnkrat ugodimo, enkrat ne... enkrat se deremo, enkrat tko.. kaj pa vem...trma, trma, trma...

in kajava: tud pr nas to prerase v eno samo dretje...mu raložiš, enkrat, dvakrat trikrat.. pa vsak dan eno in isto...jaz ne vem no...

Pri nas je to nekaj probaval, pa sem jaz parkrat rekla "ok, pa ne boš, ampak potem, ko boš ti hotel, pa jaz ne bom" ali pa sem se ob kaki situacija obnašala kot on; minilo ga je v par tednih. 

jap, pri nas isto ...
včasih se smejim, včasih norim, predvsem pa sem vesela, da je to očitno faza, ki je normalna - torej imam povprečnega normalnega 3-letnika (letnico v našem primeru)  - tako si govorim, ko me seveda mine sveta jeza

_____________________________

Svet je lep!!