Jadranje z majhnim otrokom- poročilo iz prve roke:
Lansko poletje smo preživeli slab mesec na jadrnici s 4mesečnico.
"Ta pravega" jadranja je bilo sicer bolj malo, veliko več kot smo bili navajeni je brnel motor, vendar je bilo vse ostalo SUPER!
Ker na ta način oba z možem dopustujeva že desetletja, si drugačnega načina preživljanja prostih dni na Jadranu skoraj ne predstavljava.
Edina stvar, katera ti mora biti popolnoma jasna že pred odhodom je ta, da se bosta morala z možem prilagajati otroku in ne obratno, kar pomeni:
- ogromno prtljage, igrač, zalog hrane in vode (jaz sem imela s seboj nekaj "štek" Milupine vode za dojenčke, ker je hčerka praktično pila le adaptirano mleko, s korenčki in jabolčki smo šele začenjali)
- daljše poti oz. etape delaš ponoči ali zgodaj zjutraj
- ob 11ih, 12ih si na cilju z razpeto sončno tendo
- pozabiš na celodnevna jadranja v najhujšem soncu
- ne bezljaš vsak dan iz sidrišča v sidrišče
- si za nekaj bolj stopenj previden glede spremljanja vremena in izbora varnih, zaščitenih sidrišč
- ne barko povabiš gostov/prijateljev, ki nimajo otrok
Glede zadnje točke:
barka je zelo majhen prostor, še za ljudi,ki so popolnoma kompatibilni in s podobnim če ne že identičnimi predstavami, kako naj bi izgledal njihov dopust, zato svetujem OGROMNO mero pazljivosti in preudarnosti, koga (če sploh) povabiš.
Ja pa še to.
Če sta oba začetnika, svetujem da gresta najprej na krajše samostojno jadranje brez otrok. Barko je treba namreč obvladat v nulo!
Z majhnim otrokom si namreč ne moreš priviščit ponavljanje manevrov, večkratnih poskusov pristajanja, lovljenja boj, presidravanja, da ne govorim o vožnji čez mooringe sosednjih bark, navitja vrvi okoli osi propelerja in podobnih burlesk, s katerimi nam vsako leto popestrijo popoldanske urice lenuharjenja v kokpitih nadebudni čarteraši.
Za dodatne informacije pa piši na privat.
lep pozdrav, mogoče se kdaj srečamo na morju
dashenka