Pred nekaj dnevi je moj sin praznoval rojstni dan. Vsi otroci ,ki jih je povabil ,so prišli ,razen enega.Pa nič ne rečem, pač ne pride..samo ne razumem razloga, zaradi katerega ni prišel.Namreč, en dan pred praznovanjem je sin prišel domov s pismom od tega sošolca,kjer je pisalo, da je sicer vesel,da sta prijatelja, vendar se zaradi svojih verskih prepričanj ne bo udeležil praznovanja. Res me zanima, katera vera je to, kjer otrokom ne dovolijo,da se poveselijo s prijateljem za rojstni dan. Tudi sama sem verna, na marsikatero stvar mogoče zaradi tega gledam drugače, vendar pa otroku pustim, da živi normalno, ne strogo po verskih načelih...torej, da tudi sam ugotovi, kaj mu je všeč in česa ne mara. Ta sinov sošolec si je na praznovanje zelo želel priti, do zadnjega dne je upal, da mu bo mama mogoče le pustila, vendar se mu želja ni izpolnila.
Ne vem kaj je ta mama pričakovala, da ji bom pisala pismo nazaj? Meni se to zdi otročje, naj se pogovori z menoj osebno, če ima kakšno željo, ne pa da mi piše pisemčka.  Itak pa noče povedati ,katere vere je, ker sem mislila, mogoče bi praznovanje malo prilagodili tudi temu sošolcu...ma čudno je vse tole.

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

tudi prav...

o bogi revček

tud mene zanima kakšna vera ne dovoljuje praznovanja  rojstnega dneva. očitno bo doživel veliko razočaranj zaradi neumnosti staršev.

kaj pa če bi vseeno poklicala mamo in jo vprašala kaj je spornega pri praznovanju. mogoče gre samo  za hrano.....ne vem kaj bi bilo drugega še prepovedanega.
razen če jim vera prepoveduje praznovanja in nasploh veselje .

Ne, ni sporna prehrana, ker ta otrok v šoli je vse. Če bi bilo to, bi sigurno hotel kakšno posebno prehrano. Mi je pa sin povedal te dni, da tudi sicer v šoli, ko ima kdo rojstni dan, pa mu zapojejo: Vse najboljše za te..., ta sošolec ne sme peti, ker mu mama ne pusti. Torej gre očitno za to, da se ne sme slaviti nikogar drugega razen Boga. Saj vse lepo in prav, vendar otrok je še vedno otrok in tisto enkrat na leto je pa menda vsak otrok lahko v središču pozornosti?

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

očitno je mati padla v neko sekto. baba nora , zmešana ...

Gospe, ni treba takoj napadat.



Jaz mislim, da so oni člani Jehovih prič. Jehove priče ne praznujejo rojstnih dnevov.


Jaz bi na tvojem mestu poklicala mamo in bi prosila, da mi razloži. Če ne želi razlagat, pa ne.

ubogi otrok,

pomagati ne moreš nič lahko pa tega sošolca povabiš kar tako na obisk. pa se mu bo želja izpolnila

_____________________________

iz malega zraste veliko

Mene pa take stvari ful raz... Spoštujem vse vere in verska prepričanja, vendar kar je preveč, je pa preveč. Da na otroka že v zgodnjem otroštvu prenašaš ideje, ki naj bi imele - kakšno korist le?? Naj se sami odločijo, ko bodo dovolj stari, da ne bodo jedli mesa, da ne bodo tega ali onega. Tudi naš krst pri parih mesecih se mi zdi bedarija na kvadrat - pa sem sama krščena. Ta otrok bo zaradi prepričanj svojih staršev vse svoje mladostniško življenje izpostavljen takim in drugačnim posmehovanjem, saj znajo biti otroci zelo kruti. Ko bi se starši zavedali, da malo zmernosti pri vsem nikoli ne škodi, bi bilo precej lažje. Le kaj lahko škodi otročku, če zapoje pesmico in se poveseli na rojstnih dneh svojih prijateljev ali pa poje košček mesa, čeprav ga njegovi starši ne? Res jih ne razumem, da so lahko tako obsedeni oz. versko blazni.

< Sporočilo je popravil Dejča -- 20.6.2007 10:54:44 >

Ojej. Ne vem, zakaj je potrebno tako pretiravanje, saj če sam v nekaj veruješ, ne rabiš še otroka silit v to, če si tega ne želi. In očitno si je fantek želel na rojstni dan. Zaradi takega obnašanja bodo ostali otroci sigurno izločili fantka

Me pa zanima, zakaj ne praznujejo RDjev...

_____________________________

Razvajeni otroci vedno kaj zahtevajo, ustvarjalni vedno kaj ušpičijo.

Meni se zdi to malo noro. Očitno ženska ni čist pri sebi in očitno je vcepla nek strah v tega otroka, da si revež tud v šoli ne upa pet.
Česa vsega je človek zmožen v "imenu vere". Katastrofa.

_____________________________

12.09.07 sva dobila najinga sončka Jako
06.05.2010 smo dobili še drugega sončka Žigo

...Na ta lepi dan v meni erekcija se ti ne zdi da ne more biti lepša...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Hja, to pa je fanatično.
Saj, okej, če je mamica verna, to spoštujem, njeno življenje je, ampak da otroku prepoveduješ zabavo v imenu vere je pa že fanatično in je to lahko samo ena izmed stvari, za katere je otrok na račun vere prikrajšan .

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Mislim da ima Rdeča češnja prav! Družina je pri jehovovih pričah.

Tudi jaz ne razumem tega in se mi otrok smili. Ampak... vsak ima pravico vzgajat po svojih načelih in prepričanjih.

Ja takoj mi je padlo to na pamet in se strinjam.


_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

Se pridružujem rdeči češnji. Lepa beseda lepo mesto najde in tudi če nečesa ne razumemo, niso zato tist drugi nori, blesavi in v tem smislu dalje. O neumnostih, v katere silimo otroke zaradi lastnih želja, hrepenenj, neizpolnjenih pričakovanj in ambicij, bi se dalo romane pisat, posredovanje in vzgoja v veri sta tukaj prava kaplja v morje. Poznam desetine otrok, ki igrajo klavir, ker "ga mami ni mogla", desetine otrok, ki smučajo ker "ati nikoli ni mogel", desetine otrok, ki hodijo na 3 ali 4 jezikovne tečaje, "ker starši niso nikoli imeli te možnosti" - očitno so otroci potem dolžni izpolnit mladostne želje svojih staršev, ne da b jih kdo vprašal po njihovih lastnih-pa s tem očitno ni nič narobe, ker se  vtaplja v sivo povprečje. Hinavščina in dvoličnost!  Vera je pač vera, nekatere so nam blizu, druge nam niso, jih ne poznamo in ne razumemo, je pa najmanj nezrelo, da ne rečem kaj drugega, človeka zaradi drugačnih načel razglašat za neumnega, trapastega, fanatika ipd.

Jaz bi mamico poklicala in jo prosila, naj mi svoja načela razloži, da vidim, če se morda vv dobro otrok seeno lahko kje srečava in s  prideva naproti na način, ki ne prizadane njihovih verskih prepričanj, pa hkrat omogoči otroku, da se zabave udeleži. Konec koncev se rojstni dnevi praznujejo šele 50 let, prej so se praznovali godovi in šele zadnja leta se iz rojstnih dni delajo celi cirkusi od 1. svečke dalje. Kaj  obstaja dlje, Jehovci ali rojstnodnevne žurke, si pa izbrskajte za domačo nalogo

PS. Nisem niti slučajno noben jehovec, se pa trudim razumet tudi tiste, ki tako ali drugače štrlijo iz povprečja - brez obtoževanja.

Meni se ta mamica ne zdi neumna ali kaj podobnega, mi je pa čudno vse skupaj.Čudno mi je tudi to, ker si je otrok res želel iti na rojstni dan, mojemu sinu je vsak dan ponavljal ,da upa, da mu bo mami pustila, na koncu pa je bil razočaran.To se mi pa ne zdi v redu, ker rojstni dan pa res ni ena taka stvar, da bi zaradi tega, če bi šel otrok na praznovanje, njihova vera kaj trpela.
Na vabilu je bila tudi moja telefonska ( in od moža), torej bi me lahko poklicala in bi sigurno našli način, ki bi bil obema všeč.Njen sin bi se imel pa fajn ,preživel bi popoldne s svojimi prijatelji in mu ziher ne bi nič škodovalo to.
Jaz spoštujem njeno vero, pa če je Jehova ali katerakoli druga..samo tole je pa res že fanatično.Tudi jaz sem verna, pa ne bom od tamalega zahtevala ,da se drži vsega,kar naj bi se držala jaz naprimer.Saj logično, da otroka vzgajaš po svojih načelih, da prenašaš naprej to, v kar ti verjameš..vse o.k.V tem primeru me moti predvsem to, da ni niti malo upoštevala otrokove želje, da bi šel na praznovanje.
Tudi, ko so imeli v šoli zaključek 1. razreda ,njen sin ni želel nastopati.Sklepam,da je že čisto zmeden, ker ima v glavi , da se ne praznuje-in zaključek 1. razreda je kot neko praznovanje, pa zato ni želel ,da ona ne bo jezna.Ona je pa hotela,da gre nastopat in je prišel šele na koncu,držal se je pa kot na pogrebu.No, malo stran od teme..ampak vseeno.
Kar se tiče tistih, ki otroke silijo v ne vem kakšne športe pa, meni to ni o.k.Vse do neke mere.Noben fanatizem ni dober.Ne more zaradi starša otrok trpeti.To ni dobro iz nobenega vzroka.
Sem že razmišljala, da bi to mamico klicala in jo spraševala.Po drugi strani pa ful nisem tak tip, da bi koga spraševala kaj, kar se sam ni namenil, da mi pove..tako, da...če bo kaj želela,ima mojo telefonsko.

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

KDo pa pravi, da s tem ni nič narobe . kakršnokoli siljenje otroka v nekaj, kar mu ne odgovarja je zelo zelo narobe, pa naj bo to vera, šport, glasba, učenje neštetih jezikov ........mi na pamet ne pride, da bi otroka postavljala v položaj, kjer se počuti nesrečno

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Te razumem do določene mere, je zoprno spraševat, po drugi strani je verjetno veliko težje tej mamici, saj sama vidiš, kakšni so odzivi na njeno/njihovo vero.  Kaj naj mamica? Poslala je pismo, na ktero ji ni nihče odgovoril in razložila, da sina ne bo zato in zato. Naredla je prvi korak, ki je bil s tvoje strani ignoriran.  Potem pričakuješ, da te bo še poklicala? No, jaz te tudi ne bi.

Zdaj je praznovanje očitno že mimo in za letos je vsaj zate težav konec. Ni jih pa za otroka. Osebno se mi ne zdi prav, da če si otrok nekaj res želi, pa ni na noben način škodljivo, da mu starši to preprečijo in prepovedo, pa vseeno v čigavem imenu. ZA Jehovce ne vem, vem pa, da večina drugih velikih ver otroke obravnava povsem drugače kot odrasle in da otroci niso zavezani izpolnjevat zapovedi in prepovedi v tako strogem smislu, kot odrasli. Ali je pri njih tako ali ne, pa ne vem, jih premalo poznam. Zase vem, da bi skušala stopit s starši v kontakt, se zahvalila za obvestilo in se pozanimala, če je kaka oblika zabave (ali druženja, če je zabava tako sporna), ki je za njih in njihova načela sprejemljiva. Včasih je treba poiskat kak ovinek, danes za tega, jutri pa mogoče za kakega drugega otroka.

Jaz bi jo sama poklicala, tudi zato, da svojega otroka s tem primerom naučim, da na svetu obstajajo drugače misleči, druge kulture, narodi, jeziki, navade,.... In mogoče bi vsi odnesli nekaj pozitivnega od tega. Mogoče bi se ona malo omehčala ali pa bi našli neko tretjo pot, ki bi omogočila vsem udeleženim sprošeno druženje.

Ni bilo čisto tako. Moj sin je vabila razdelil 10 dni pred zabavo. Ona pa je pismo dala en dan pred zabavo in to na petek, v soboto pa je bila zabava. Lahko bi pismo napisala malo prej, če je že imela tak namen. Ali bi vsaj napisala svojo telefonsko v pismo, pa bi jo verjetno poklicala.Ker sem pozabila omenit, da jaz njene telefonske pravzaprav nimam, jaz njo vidim v šoli in to je to. Glede na to, da sem dobila pismo v petek in se čez vikend nisva videli, je bilo torej že zamujeno za karkoli.Zato ne bi rekla, da je bilo njeno pismo ignorirano.
Ne vem ,če bi lahko rekla, da je zame za letos težav konec.Ker mi ni vseeno, če se mama ne ozira na želje otroka ..in to take preproste želje, ki so večini otrok samo po sebi umevne. Ampak, kaj pa lahko storim...nič pravzaprav. Kot poznam Jehovo vero, je pri njih tako, da imajo edino oni prav, vsi drugi pa se motimo.Vsaj pri Jehovih pričah, ki sem jih spoznala do sedaj , je bilo tako.In zato se je z njimi tudi težko kaj dogovorit.Takoj , ko nisi enakih prepričanj, si že ven iz igre.
Drugače bi pa vsekakor zabavo bila pripravljena prilagoditi temu sošolcu od sina, to ne bi bil noben problem.Samo, če ni interesa z druge strani...nimam kaj.Drugo leto bo sin namesto tega otroka povabil nekoga drugega, ker jih je bilo veliko, ki bi radi prišli, pa je sin moral narediti selekcijo. Žalostno res, da iz tako preproste stvari, kot je praznovanje rojstnega dne, nekdo dela tako dramo. Meni se ta otrok smili po svoje.

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

No, ja, takih primerkov, ki se držijo svojih prepričanj kot pijanec plota, je povsod dovolj. Koliko jih poznam med katoliki, pa med ateisti, še enega zagrizenega muslimama poznam, najde se tudi kakšen prepričan vegeterjanec, pa mesojedec, pa kulturnik, športnik, astrolog,... Npr. en zagrizen katolik se z mano ni hotel pogovarjat, ker z možem nisva cerkveno poročena. Po njegovem bova nesrečna, dokler ne bova sklenila zveze pred Bogom. To, da nobeden od naju ni veren, sploh ni važno . Pa kaj naj? Ima pač svoja prepričanja, jaz mu jih ne bom spremenila. Lahko pa se naučiva sprejemati različne poglede na svet, uvidiva, da ni prav nič narobe, če on misli tako, kot misli in jaz tako kot jaz mislim. Če pa te geste spoznavanja ni sposoben sprejeti - ja, potem pa nič, a ne. Bomo srečno živeli vsak svoje življenje naprej.

Je pa tako: če bomo vedno pričakovali ponujeno roko z druge strani, nikoli pa je ne bomo ponudili sami, ne pričakovat  kakšnih koli sprememb, ker jih ne bo. Vedno se mora najti eden, ki naredi prvi korak.

ok, tastari se naj zarad mene obesajo po trepalnicah ce jim pase...najbolj pri vsem tem,se mi zdi tupo glupo pa morajo se otroc postat del neke smotane religije....

in kako se otrok pocuti,ko vsi drugi praznujejo rd, on pa zarad neke teorije,ki jo pravzaprav ne razume tega ne sme? hudo

ne praznujejo rd, ne plesejo in ne plesejo...what a life

Kako pa potem tak otrok doseže cilje pri glasbi in športni vzgoji v šoli??????