Lenika, moj malček šteje polni 2 leti in pol, pa ga širša okolica ne razume, če ni zraven tolmača (mene ali očeta). Ne reče niti mama ali ata (to je govoril kako leto nazaj, zdaj niti tega ne več). ˝Reče˝ npr:
aaa - dober dan, an - adija, avto je brm, kombi je (polglasnik), traktor je bra, vlak je u-u ... Ko gledava knjigo mi zna vse pokazat. Če mu kaj naročim naredi (če se mu ljubi - npr. da odnese kaj v smeti, da gre kaj iskat, zapre vrata...).
Pravijo tudi, da otroci ne morejo istočasno razvijati motorike in govorjenja ...
Naš že dolgo hodi sam brez da bi se držal po stopnicah gor in dol, vozi kolo, skače sonožno, brca, meče in ujame žogo... Kaka dva meseca nazaj je začel ful risat. Lepo nariše avto, pujska (da ga vsak prepozna).
Te pa popolnoma razumem. Jaz sem že doooolgo čakam prave besede. Upam, da res ne bom več dolgo. Kak dan imam prav dan panike zaradi tega. Pa me moj hitro pomiri, naj (po nasvetu ene prijateljice) uživam še v miru (kot jih je mnogo tudi tebi odpisalo, da so potem prave ˝ropotulje˝).
Ena znanka logopedinja mi je rekla, da če otrok razume, da ni panike. Slej ko prej da bo začel govoriti. In da je dobro govoriti brez pomanjševalnic (ker so te še težje za izgovorit), da naj z njim govorimo počasi in razločno in se pač veliko pogovarjajmo.
In pa še, da naj ga malo pustimo, da se pomatra prav rečt (naj nekaj, kar on po svoje zamrmra ne razumemo takoj) Npr., ko hoče dudo, pa reče ˝bra˝ (??? ne vem, od kod mu ta povezava???) da naj rečamo: kaj, kaj želiš? Da bi se pomatral rečt duda...
Upam, da sem te kaj pomirila. Sama sem se tudi malo, ko sem brala vse te vaše odgovore...
Za konec pa še en vic... mogoče si ga že slišala... Malček pri 5-ih letih še ni nič govoril, potem pa nekega dne pri kosilu reče: ˝Ta juha ni slana˝. In vsi se čudijo... ˝Pa saj ti govoriš... Zakaj pa že prej nisi kaj rekel? ˝ Pa jim on odvrne: ˝Prej ni bilo nič narobe.˝
LP!
p.s. Sporočim, ko bomo odpirali šampanjec prvim besedam