Pozdravljene vse na forumu ,

Še en dober teden imam do operacije pregrade . Ali jo je mogoče katera že imela? Kako potekajo tiste zadnje priprave na operacijo v bolnišnici, ko si tam že sprejet? Če ima katera že izkušnje s tem bi jo prosila, da jih deli z mano. Laboratorijske preiskave in ekg sem že opravila. Mene je te operacije res zelo strah , ker nisem prepričana, da si z njo ne bom škodovala. Prvič sem zanosila takoj, pravzaprav še vredu pomislila nisem že sem bila srečna nosečka. Potem pa grozna izkušnja ss . Res je da je ta moja pregrada ovira ampak kdo mi lahko 100% reče, da potem ne bom imela problemov z zanositvijo. Koliko sem brala na forumu ima kar nekaj deklet potem probleme. Pa še ss, ki sem ga imela ni 100% posledica pregrade, ki jo imam. Dileme, dileme. Čiso sem že zmešana. Pa še to koliko časa ste morale potem počakati preden ste začele ponovno delati na bebici . Jaz si jo zelo želim in tole čakanje me že počasi ubija - saj se mi vse skupaj vleče že od začetka avgusta.

Hvala vam za odgovore.

*Neja* Hvala ti za zelo izčrpne informacije. Čisto en majčkeno si me pomirila. Tudi jaz sem dobila en mesec prej tabletke, vendar KT Stediril-m, ki jih moram jesti čisto do operacije. Vendar pa ne vem kako je potem glede teh tabletk ali lahko po njih takoj zanosiš ali ne. Koliko ss pa si imela, če ni skrivnost in ali si že začela delati na novi bebici.

Kar se pa narkoze tiče so jo tudi meni zamuštrali v bolnici takrat ko sem bila na čiščenju po ss. Saj imam na roki še zdaj tako trdo bulico. Kasneje sem dobila neko kremico, vendar to nič kaj ne pomaga. Tako da vem kako je s tem.

Lep sončen dan

Pri meni je bilo tako: zanosila sem takoj, ko sva se z mojim dragim za to odločila, torej "zlati šus v prvo" . To je bilo nekje konec lanskega leta. Moje prvo nepopisno veselje je trajalo le približno 12 tednov. 5. marca letos sem imela SS. Po tem se zamenjala G in "ta novi" je ugotovil pregrado. Moram rečt, da sem res izredno srečna, da je to ugotovil, saj ne verjamem, da bi bila zmožna preživeti še kakšno izgubo . No, tako ali tako priporočajo malo pavze po SS. Jaz sem potem, ko sem si že malo psihično in fizično opomogla, šla na operacijo pregrade (to je bilo septembra letos), zdaj pa ponovno in pospešeno delamo na novem družinskem članu. Tako vidiš, da sem v bistvu "izgubila" celo leto, da so me končno "poštimali". Če pa tega leta ne bi izgubila, pa tudi vprašanje, kaj bi bilo. Zato vsem priporočam, da se prej odločajo za nosečnost, saj nikoli ne veš, kaj te na tej poti čaka. Če bi lahko zavrtela čas nazaj, bi definitivno začela delati prej.
 
No, če te pa še kaj zanima, pa kr vprašaj.
 
Pa lep sončen pozdravček!

Pozdravljene.
Moja izkušnja je na las podobna vašim Prvič sem zanosila v prvo, nisem mogla verjeti, da sem lahko tako hitro noseča. Potem pa prava , v 10. tednu ss. ... Zdaj sva se mantrala že 10 mesecev in nič in nič in nič  tako se je moj G odločil odstraniti pregrado in hkrati narediti histeroskopijo... Opravija je potekala zelo preprosto in nič boleče... Zjutraj sem prišla v porodnišnico tešče, vzeli so mi kri, me zvagali, mi dali cel kup listov za podpisat ... potem pa klistir in čez ene dve urce sem se preoblekta in šla v operacijsko, kjer so me uspavali, obrili.... potem ne vem kaj se je dogajalo ... Čez nekaj časa sem se zbidila brez bolečin... Ko sem šla lulta je bilo čisto modro (neka kotrastna tekočina) in to je vse... Noč sem prespala v porodnišnici in naslednji dan po viti hura domov . Doma sem vse skupaj en teden.. Ed teden se nisva smela "igrati" .. Potem pa zaščiteni odnosi... Zdaj po drugi M (ki jo nestrpno čakam) pa v akcijo za  in upam da nama bo ratalo..

Enako želim tudi vam,, srečno

Živijo

tudi sama imam za seboj operacijo, mi je pa zelo žal, da me moj G ni poslal na omenjeni pregled že takoj po 1 ss.

Sama operacija ni noben bav-bav, čeprav sem bila tudi sama precej živčna. V bolnici (LJ) sem bila 3dni, prvi dan priprave - klistir, EKG, kri.., zvečer so mi dali tabletko, za sprostitev, drugi dan operacija - bolečnine po operaciji ni bilo, sem pa dobila tudi tablete, tretji dan po viziti odhod domov z novodili.
En teden bolniške in počitka, 14 dni brez hopa-cupa, približno 2 cikla do naslednje zanositve in žal se pri meni ti cikli kar seštevajo

Pogumno Laky za

zdravo laky,

sem sicer nova na forumu in imam podobno težavo kot ti, s tem da moja g še ni potrdila maternine pregrade. Na UZ sem bila že dvakrat, sedaj pa sem dobila napotnico za naprej, da mi ugotovijo ali sploh imam pregrado.

Zanima me, koliko časa so jo odkrivali pri tebi in kje te bodo operirali pa koliko časa se čaka na operacijo?

hvala za odgovore,lp

Pozdravljena,

ko sem takole prebirala odgovore na tvoja vprašanja sem opazila, da ti več ali manj vse svetujejo za poseg. Jaz ti ne bom svetovala, ker je to tako ali tako tvoja odločitev, bom pa ti povedala svojo zgodbo.
Ko sem bila na prvem pregledu pri G mi je povedal, da imam narobe obrnjeno maternico. Ko sem šla drugič na pregled mi je ugotovil, da imam maternično pregrado hujše oblike. Svetoval mi je, da preden se odločim za naraščaj, da bi naj dala ta poseg skoz. Vendar pri nas je bilo drugače. Zanosila se že v prvo. Odšla k G po nasvet. On mi je takrat dejal, da če ne grem na operacijo, da je lahko tvegano. Ali SS ali prezgodnji porod. Med drugim mi je tudi dejal, da mi ne more 100 % garantirati, da bom lahko imela še kdaj otroke.
In po vsem tem sem se odločila, da to majceno bitje, ki se je takrat že razvijalo v meni obdržim. Danes sem ponosna mamica 11-mesečne deklice, ki je zelo živahna.
Naj povem, da vedno, ko sem v nosečnosti prišla na pregled me je G opozoril, da je možnost SS ali prezgodnjega poroda. To me je opozarjal vse do 39. tedna nosečnosti.
Edina posledica te pregrade je bila to, da sem rodila s CR, ker se  ni obrnila.
Takole zgleda moja zgodba. Jaz se za enkrat nisem odločila, za ta poseg, če bi bilo tako, da v drugo ne bi mogla zanositi se pa verjetno bi.

Želim ti, da čimprej zagledaš   .

Pa lep večer.

Naj ti še jaz povem svojo zgodbo.
Letos januarja sem imela redni pregled pri G in sem povedala, da zdaj pa počasi z  resno razmišljava o naraščaju (čeprav sva se dogovorila, da do maja ne bova "naredila" še nič - iz čisto drugih - socialno-varnostnih in podobnih razlogov). Ker so pred 2 letoma sestri odstranili maternično pregrado, sem G to omenila in prosila, če lahko prevero, da je jaz nimam. No, pa jo je na moje veliko presenečenje takoj našel. Malo sem bila zmedena, saj sem pričakovala, da ne bo našel ničesar. Povedal mi je vse možne dogodke, ki se lahko zvrstijo, če pregrada ostane, pa tudi to, da lahko ni nič negativnih posledic. No, ker sem iz 1. roke (sestre) vedela, da vse skupaj ni nek bav-bav, sem se odločila za odstranitev, saj če bi potem imela SS, bi si vedno očitala, da nisem storila dovolj in izkoristila vseh možnosti za večjo verjetnost neovirane nosečnosti. V začetku marca sem že bila operirana (v LJ, po istem postopku kot Blaboma (3 dni na kliniki: 1. dan preiskave, 2. dan operacija, 3. dan domov). Rečeno mi je bilo, da moram počakati vsaj 1 ciklus, preden bi začela delati na . No, kot že rečeno pred majem tako ali tako nisva imela plana - no in v maju je ratalo v 1. in zdaj sem srečka  že skoraj 25. tednov!
Po operaciji me ni nič bolelo. Krvavela sem le 1 dan, potem pa 1 teden počivala doma, nato pa še kakšna 2 tedna malo bolj pazila nase. Sem pa med bivanjem v bolnišnici slišala tooooliko res žalostnih in pretresljivih zgodbic, da sem se počutila kar malo krivo, saj je bilo tako, kot da bi bila tam na dopustu, saj dejansko nisem imela nobenih težav, nobenih SS prej, nobenih travm.
Uspešno okrevanje ti želim in da se kmalu pridružiš nam .

Pika79 sorry, da se ti nisem prej oglasila ampak sem imela prestavitev operacije in sem morala že prej v bolnico. Pa saj ni važno.

Meni so pregrado ugotovili takoj, ko sem bila na pregledu pri svoji g. Vendar pa 100% niso bili dokler mi niso naredili operacije, saj se pregrada vidi dobro le par dni po menstruaciji. Ob drugih dneh jo je dokaj težko ugotoviti. Imela sem pač malo sreče.

Upam da so ti do sedaj že povedali ali jo imaš ali ne. Mene je bilo zelo, zelo strah, ampak se je glede operacije res vse lepo izteklo. Operacija sploh ni težka, traja samo 10 minut, pa še tisto si pod anestezijo in nič ne veš kaj se s tabo dogaja. Zame so bile bolj psihično zaznamovane priprave na operacijo, pa še to samo zato ker sem dokaj občutljve narave.
Zdaj še počakam na pregled pri G. Potem pa pridno na delo, čimprej.

Želim ti veliko sreče pri vsem.