Pozdravljena. Verjetno si sedaj že dobro, upam, da tudi nosečka, če si to želiš. Če ne drugega, bo mogoče pomagala moja izkušnja še kateri. Sama sem bila na laparaskopiji leta 2014 - endometrioza. Mene je ta operacija dodobra povozila. Ko sem prišla domov, so zdravila popustila in začeli so se mučni dnevi. Brez nalgesinov 550 ni šlo. Bolelo me je celo telo, težko sem dihala, še dobro, da mi je takrat oče zrihtal tisto pumpico, ki jo imajo astmatiki, sicer ne vem kako bi preživela. En teden je bil zelo mučen, celega sem preležala, ustala sem samo za WC. Potem je šlo pa na boljše. Tri tedne sem bila doma, potem je bilo boljše, tudi menstrualne bolečine so se precej zmanjšale. Zdaj se pa trudiva zanositi že eno leto in samo upam, da ne bom potrebovala še kakšne laparoskopije. Tega si res ne želim. Je bila pa moja sodelavka ravno sedaj na laparoskopiji, in je že po treh dneh hodila na sprehode, si kaj skuhala in ni imela težav. Je pa res, da jo sedaj po treh tednih spet zelo boli, pa ne vem ali je to zaradi tega, ker se rana še ni zacelila ali zaradi tega, ker ji niso rešili izvora problema. Skratka, izkušnje so različne, je vse odvisno kaj ti delajo, kako to tvoje telo prenaša... Najbolje, da se vedno človek ravna tako kot čuti. Poslušati je treba svoje telo, ki mu najbolje zna povedati kaj in kako. Pa vse dobro želim!