Že nekaj dni se razburjam ob pogledu na vozičke, ki prihajajo iz razredov na naši šoli ob koncu malice. Včasih je polovica pripravljene malice nedotaknjena, v smeti roma vsaj 80 celih in zaprtih jogurtov, cele štručke kruha … Ob tem me kar stisne pri srcu. Zdaj nam je že učiteljem prekipelo in smo začeli celotno zadevo fotografirati in bomo stanje predstavili na naslednjem roditeljskem sestanku.  

Po televiziji se dela cel pomp, kako so otroci prikrajšani, lačni … po drugi strani pa je na številnih šolah podobna situacija. Ni več pravega spoštljivega odnosa do hrane.  

Pa še ena stvar me moti. Iz dneva v dan se povečuje število staršev, ki »ne zmorejo več plačevati« položnic za šolsko prehrano, njihovi otroci pa imajo dlančnike, odlične telefone … Zdi se mi, da v naš družbi ni več jasno, kaj so osnovne stvari, ki so potrebne za preživetje, in kaj ne.  


Vem, da bodo odzivi taki in drugačni. Hotela sem le dati ven iz sebe, kar me muči že nekaj dni, in predstaviti vsaj delček druge plati zgodbe, ki se tako pompozno pojavlja na malih ekranih.    

< Sporočilo je popravil lily32 -- 25.11.2012 7:24:21 >

Uh, čakaj, zdaj bo debata, boš videla. Kot sem že pred nekaj dnevi na eni drugi temi napisala - mož dela v OŠ in mi pripoveduje isto, kot opisuješ ti. Npr. banan ostaja za cel razred ali pa še več. In ja, odnosa do hrane večina današnjih otrok nima. Jaz nikoli nisem bila lačna in so mi starši lahko veliko privoščili, vendar so me naučili tudi odnosa do hrane. Danes pa... Saj veliko ti že pove to, da mi je ena RR-jevka odgovorila, da kaj jim pa dajejo banane, če jih pa nihče ne mara.

Zakaj pa gre vsa ta hrani v smeti? Ni možna kašna druga opcija? Nevem, mi je u iber čudno, da po vsem tem poročanju kako so otroci lačni, se tolko hrane stran zmeče............

_____________________________


Jakob, 23.04.2007, 3570g/55cm
Julija, 30.08.2009, 3570g/52cm

no jaz sicer za šole ne vem, dela pa moja mama v eni večjih slovenskih trgovin in mi vedno govori, kakšne količine hrane zmečejo stran. Od solat, jogurtov, sladic, da o kruhu sploh ne govorim. Kakšne količine mesa
Včasih vprašam, zakaj ne prinese nekaj domov, kakšno tortico morda, meso, naj ga vsaj pes poje doma, hudiča, če ga že mislijo metati stran? Pa pravi, da se to ne sme. Stvari pač grejo v odpis in iz trgovine se ne sme nesti nič.
Saj ne, da bi jaz filala svojo lastno rit, ampak poskušam razumeti, zakaj se ne sme. Če roma hrana direkt v smeti, nekdo bi jo bil pa strašansko vesel.
Žalostno je to vse skupaj in ja.... moj sin nima ipada in telefona. Ga sploh ne rabi. Ima pa tople obroke v šoli ;)

To je zagotovo odlomek iz znanstvenofantastične zgodbe za četrti razred.

Konec cinizma.

hm tudi jaz dela v eni večji trgovini pa pri nas še zdaleč ni tako. mogoče je bilo tako 5 let nazaj zdaj pa ne več. odpisa je bore malo. so s strani vodstva taki pristiski, da si ga težko privoščiš. v smeti gre bore malo. stvari pred rokom se znižajo na polovico in 95% se jih sigurno proda. v odpis gre v glavnem poškodovano. imaš stranke, ki hodijo vsak dan po znižane jogurte in meso, zelenjavo ... ena gospa hodi po staro solato za kure ( dobi cel žakelj take ki bi romala v smeti za 0,10 eur), pečenje in kruh sta znižana zadnjo uro pred zaprtjem in v glavnem to pokupijo gradbeni delavci za večerjo. če se pa kaj po roku ne proda imamo vsi zaposleni možnost to odkupit po 1/4 cene. zaston sicer ne smejo dat. mislim, da je veliko odvisno od poslovodje, koliko roma v smeti.


kar se tiče šole si pa ne upam kometirat. moji otroci so še v vrtcu. imam sicer prijateljico, ki je učiteljica pa opisuje podobno sliko kot je opisano, da hrana ostaja. jaz mislim, da je večina otrok še vedno presitih in da je tiste, ki so lačni sram, da bi se izpostavljali pred vrstniki.

_____________________________

Moja hči je nejedka. Za malico spije sokec, kruhek mogoče samo ugrizne, včasih verjetno poje vse, ampak večkrat ne. Potem sem ji dala v torbo vrečko da naj prinese domov kar ne poje. In je začela nositi, in sem ji vsak dan doma pametovala, zakaj ni pojedla,... In sedaj ne nosi več. Verjetno me je pogruntala in ugotovila, da je bolje da ne prinese pokazat. Ko jo sprašujem kaj je pojedla in kaj ni mi je groza. Jaz bi jo najraje odjavila od ene malice, vendar mi je hudo, da bi bila kdaj lačna. Meni je grozno, da se toliko stran meče.
Skušam pa ji privzgojiti spoštljiv odnos do hrane, ampak sem očitno kiksnila.

Zato ker je potrebno zadostiti HACCP standardom, da se zagotovi varna prehrana. Konkretno za jogurte mi je kuharica povedla, da jih morajo zavreči, ker so bili več kot pol ure na sobni temperaturi in po teh standardih niso več neoporečni, čeprav so celi in imajo še cel teden rok  trajanja. Želim si, da bi bile še kakšne druge poti za uporabo oz. da bi bili ti sistemi bolj človeški.

Pohvalno, da ste imeli tako vodstvo, čeprav vem, da vam zaposlenim ni vedno ustrezalo, a vseeno bolje, kot da se odvrže ogromne količine še uporabne hrane.


Se strinjam s tabo.

  Mislim, da to ni slaba ideja. Le težiti ji ne bi smela preveč, če ni pojedla.
Tudi sama še ne morem soditi, kako se bodo obnašali moji otroci, ker so še v vrtcu. A že zdaj iz vrtca prinese domov popoldansko malico, ki je ne poje in jo potem že kdo doma zaužije.

Jaz se tudi strinjam, da je prav, da prinese domov. Moj sin tudi ne je jogurta pa mandarin in še marsikaj drugega ampak malico vedno vzameva s seboj domov in potem pojem jaz ali mož. Če je otrok neješč, to še ne pomeni, da ima slab odnos do hrane. Se spomnim, ko je pripovedovala znanka, ki čisti v eni od SŠ - v smeteh so 2x odgriznjeni sendviči. Ja pismo no, a ga ne more vzeti s seboj domov in ga bi pojedel kasneje ali pa kdo drug od domačih ali pa če bi ga dal sosedovemu psu, ne pa da ga vrže v smeti.

< Sporočilo je popravil Katy78 -- 25.11.2012 12:41:33 >

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Spark, zakaj bi te pa bilo strah, da je lačna, če nikoli ne poje? Glej, pri meni ziher to ne bi palilo. Moj nima popoldanske malice. V prvem razredu, ga nisem naročila na malico, ker sem hodila ob cca. dveh, ko imajo malico ponj. Ker so imeli vsi pop. malico si je zaželel tudi on. Ok, pa smo ga prijavili na pop. malico. Ker pa velikokrat ni mogel jesti, ker sem prejprišla ponj, jo je šel v kuhinjo iskat in ptem sem vztrajala, da jo je pojedel. Ob štirih, pa imamo kosilo doma. Glej, zaradi mene ima lahko malico, vendar bo hrano tudi pojedel. Če ne, pa je ne bo imel. Ker jaz hrane ne bom metala vstran.

In letos mi je sam rekel, da popoldanske malice ne bo imel. Pameten fant. Ker pa ima 2x/teden v šoli športne dejavnosti do 16. in potem gre še direkt na trening, spakirava zjutraj s sabo popoldansko malico, ki jo poje takrat ko imajo drugi sošolci malico.
Poleg tega se je naučil, da se je potrebno najesti za kosilo in ne samo sfrčkati hrano na krožniku.

Prav tako, ne odobravam, da se mi otroka ob hrani kremžita in ne dovolim, da reče kateri, da je katera hrana fuj. Nobena hrana ni fuj. Če mu pa kaj ni všeč pa lahko to reče na lep način in šele takrat, ko proba. Ne rabi vsega jesti, če mu kaj ni všeč, vendar ve, da potem mora pojesti npr. več priloge, sicer bo lačen do drugega obroka. Jaz ne mislim zaradi takšnih in drugačnih muh, fint, ki jih slišita v vrtcu, šoli kuhati posebej in vsake pol ure.
Zadnjič je mala "baje" šla lačna spat. Ko je bila večerja, ni imela časa iti jest, ko je pa bil čas za pranje zob in tuširanje, pa je ona lačna. Ja, seveda....

No tako. Jaz delu te zgodbe čisto verjemem (to je del o tem, da otroci nimajo pravega odnosa do hrane (kar je mimogrede napaka staršev) in da se ogromno hrane vrne.

Po drugi strani pa to, da vsaj 80 celih, neodrtih jogurtov roma v smeti ni res. Ti jogurti se lepo pospravijo v hladilnico in se porabijo ob drugi priliki. Tudi sadje, ki ostane in je nedotaknjeno, ne roma v smeti. porabi se ob drugi priliki. Je pa res, da v odpadke roma kruh, pecivo.... Vsa ostala, nedotaknjena živila, pa se porabijo. Ampak kot učitelj ti tega ne moreš vedeti. Ker ne delaš v kuhinji. Jaz pa delam (oz. sem delala še ne dolgo tega, v podjetju, kjer smo skrbeli za prehrano kar nekaj vrtcev ter za prehrano dveh gimnazij.

To, da imajo otroci nove dlančnike, za hrano pa doma nimajo....ah dej nehaj no. Pa tudi če je temu tako, so si sami krivi, če nimajo popredalčkanih prioritet. v tem primeru je tvoja skrb v takem primeru odveč.

Namesto da zlivate gnojnico na otroke, starše, kuharje....poskrbite raje v šoli za sklad, kjer se bo nabiral denar, ki bo poplačal malico otrokom, ki si pa tega stroška dejansko ne morejo privoščiti. In prepričana sem, da bi tudi učitelji marsikateri porabljen € lahko namesto kako nepomembno stvar dali v tak sklad. Pa brez zamere, nisem te želela karkoli napadat osebno.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Se čisto strinjam, da bi tudi zaposleni v kuhinji lahko začeli bolj racionalno kuhat vsaj kosila in malo popazit, da se ne vrže tolk stvari proč. Na to, koliko hrane ostaja pri malici, pa one žal ne morejo vplivat. Ne morejo dat npr. samo 15 jogurtov v razred, kjer jih je 25.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

meni se zdi edina možnost ta, da bi otroci stali v vrsti in bi se hrano delilo pa bi vsak uzel samo tisto kar je oz. mu paše samo ne vem kako bi se to v praksi dalo izvesti. ker roko na srce vsa hrana ni vsem otrokom enako dobra tako je vedno bilo in vedno bo.

HACCP je pa tak kot je in fajn da se ga držijo. mogoče se komu zdi brez veze samo ko bi enkrat njegov otrok fasal kakšno fajn bakterijo s hrano...



_____________________________

V službi sem do 16:00 ih. Pa potem, preden pridem domov. Večkrat še nimam kuhano. Mislim, da je bolj prav, da v šoli je, in imamo doma večerjo.

Ja, ampka ti si napisala, da ne je. Jaz hotela samo rečt, da če ne želi biti lačna se lahko hitro nauči, da se mora za kosilo najest in ne se igrat s hrano.

Kakršen je odnos do hrane doma, takšen je tudi v šoli. Vsak starš bi moral začet pri sebi (beri pri svojem otroku). Po mojem mnenju se dobrega odnosa do hrane otrok nauči od staršev, ne od učiteljic, kuharc, vodji kuhinj, itd. Čisto vsako slabo stvar pa tudi ne moremo pripisat šoli, družbi, okolju. konec koncev smo mi tisti, ki vzgajamo otroka, ne šola.

Mi smo zadevo z malico hitro rešili. ko je parkrat prinesla domov celo malico, ali pa del malice, ki je bil itak že tolk pošvedran, da ga na koncu tudi doma ni želel več nihče pojest in ga je pojedel naš kuža (vseeno ni šlo v nič. vem, bolj slaba tolažba, se pa tolažim, da je bil ta čas res kratek), smo malico odjavili, pa mirna bosna. parkrat je prišla domov bleda od lakote, ampak je hitro skužila, da je bodisi jedla bolj obilen zajtrk, ali pa si je za malico kaj kupila, na poti do šole. Če ne, je bila pa do prihoda domov lačna. bohpomagej. in se je zelo hitro navadila sama poskrbet za svoj trebušček.

Jaz jim kose kruha, ali pa štručke razrežem na polovičke, včasih še na četrtinke, če kdo želi. Kar ostane, pa imam pripravljeno košaro, zložim not, pokrijem s prtički in ostane za čas po pouku - podaljšano bivanje, razen če so kakšne salame, paštete seveda ne. Potem otroci vse pojejo, skoraj ni dneva, ko bi kaj ostalo in to počne večine učiteljic na razredni stopnji, ker pač imamo takšno možnost.

Že v OŠ vidim vsako jutro iste otroke, ki tečejo v trgovino po "malico"
sendvič, kokta in vrečka bonbonov. A res mislite, da bodo ti isti otroci "lačni" zdrave malice?

Jaz mislim, da je skrajni čas, da se uvaja bolj zdravo prehrano v naše šole in vrtce.
A vsete koliko truda je bilo potrebno, da so v vrtcu uvedli eko jabolka vsaj enkrat na teden?
Na svetu staršev pa ti vržejo pod nos zakaj je sin dobil tako malo jabolko, da so iz trgovine lepša

Kar se jogurtov tiče (vem da bi bilo bol komplicirano) bi lahko dali 20 navadnih in 10 sadnih oz. obratno pa bi se jih več pojedlo.
Mogoče bi naredili anketo katri jogurt mu je bolj všeč in se vsaj malo upošteva.

Pravite, da jejo v šoli na 2-3 ure. Ja ampak to so male porcije kosila. Ko sta moja 1. in 3. razred prišla domov sta bila ob 16h že lačna.
Sedaj jesta kosilo doma in sta redko lačna do večerje. Včasih jim še sadje tik pred večerjo ponujam, ker prej ni potrebe.

Očitno nisem edina, ki meni, da otrok ne bo umrl, če bo slučajno kdaj lačen.

Ni čudno, da se (poleg že omenjenih stvari) otroci ne naučijo osnovnega spoštovanja hrane, če sploh ne vedo, čemu hrana v osnovi služi - da človek ni lačen in da dobi energijo. Tako pogosto jim tiščimo hrano v usta, da sploh ne zaznajo občutka lakote, ki bi moral biti osnovni sprožilec prehranjevanja. Tako smo zabredli v pretirano zdravo prehrano in v skrb za to, da slučajno ne bi bilkdo kdaj lačen, da smo pozabili na osnovno funkcijo.

Kaj pa sploh marajo?
Banan ne, sendvičev ne, jogurtov ne. Kaj zavraga sploh jeste doma?