Kot ste videle v naslovu, sem že čisto obupana...
Naša je stara 18 m. in ME ne uboga čisto nič!!!
Ko se hranima paca po mizi, ji vzamem žličko - kriči,
ji vrnem, mi vrže po možnosti v glavo...se grema previt - me brca,
da ne govorim, da se sprva lovima po sobi 15 min., ji rečem
da se grema oblečt, ni šans, beži in se meče po tleh, če jo
dvignem na silo, se zvija kot kača, me praska, včasih celo ugrizne...
Punce kje sem nardila napako?????
Res nimam več živcev, ko vse leti po stanovanju, od telefonov,
pilotov, kock...ko dobim kaj v glavo!!
Kaj storit???? Kako jo tega odvadit????
Ali ima mogoče katera kakšno dobro knjigo???
Ne mi rečt prosim, naj ji stvari razložim, ker ji, pa dela isto naprej.
Povem ji, da sem užaljena, če dela to in to...a mislim, da je za take
stvari še premala?! Na trenutke jo ignoriram, a ko ji vzamem žličko
vstran pri hranjenju, potem noče več jest naprej...tu spet nastanejo
težave, saj "mora" jest, ker je tako že krepko pod mejo teže...

Upam, da nisem preveč zatežila in da razumete kaj sem sploh hotela
povedat, vprašat... Vesela bom vsakega nasveta!!!
Če obstajajo kakšne delavnice tako kot v ZDA, bom tudi vesela
za informacijo, ker bi z veseljem poiskala strokovno pomoč...


_____________________________

Vsak dan za nas sije sonček, pa čeprav dežuje...

Trenutno se tudi sama soočam s podobnim problemom. Naš je star 19 mes. in je zadnje čase pravi mali upornik. Problem je za spat, za jest, za previjat, skratka vse. Ravno danes ni hotel obleči kombinezona, samo se je potem premislil, ko je uvidel, da je to edina možnost, če hoče iti ven. Kadar noče jest, se zadrživa, da ga ne bi preveč silila ali prosila, ker se nama zdi, da potem še z večjim veseljem zavrača. Pustiva ga in potem čez pribl.eno uro že sam prosi za hrano in potem pač je ribo namesto s krompirjem, s kruhom. Zdi se mi, da pomaga če ima mali občutek, da uveljavlja lastno voljo, da ima vpliv. Previjanje je problem, ker se začne vstajat in obračat lih s tisto pokakano rito, zato ga probam že prej zamotit s kakšno stvarjo in takrat mu dava tudi dudo, ki jo ima sicer lahko v glavnem samo za spat.  Takšna je moja izkušnja, če ti bo slučajno kaj v pomoč. Se mi zdi, da si se znašla v enem začaranem krogu s tamalo. S temi tamalimi se je težko borit za prevlado, ker naletiš samo na večji upor.  Probi jo nekako pritegnit k sodelovanju, tako da ji daš neko vlogo, da kaj pripravi, prinese in imej jasne meje, čeprav je včasih težko dopovedat tolk majhnim, kaj lahko in kaj ne, sploh če se ne gre za življenske nevarnosti ipd. in potem nimamo tako resnega obraza in glasu. Mene tudi ne uboga, ko rečem naj me neha brcat, mojega pa uboga, zato mu rajši poskušam preusmerit pozornost. Tudi mene bodo zanimali odgovori na tvoj post. Od knjig pa se mi zdi v redu "Z otrokom lahko sodelujete", čeprav je še nisem prebrala, ampak bolj preletela. 

 Pa greva kar po vrsti:

Ko se hranima paca po mizi, ji vzamem žličko - kriči,
ji vrnem, mi vrže po možnosti v glavo...  Rečeš, enkrat, dvakrat, da se pri kosilu ne igra z žličko, če ne uboga, jo odstraniš od mize.

se grema previt - me brca,da ne govorim, da se sprva lovima po sobi 15 min., ji rečem
da se grema oblečt, ni šans, beži in se meče po tleh, če jo
dvignem na silo, se zvija kot kača, me praska, včasih celo ugrizne... Primi jo za roko, malo bolj močno, in ji povej, da se tega ne dela. Če pa se ti meče, pa se še sama vrži na tla( tako sem jaz naredila )

Res nimam več živcev, ko vse leti po stanovanju, od telefonov,
pilotov, kock...ko dobim kaj v glavo!! Me zanima, kako otrok pride do telefonov in polotov? Mi smo takšne stvari dajali vedno iz dosega rok in oči otroka, da ni bilo skušnjave. Pri obeh teh problemov nismo imeli

Ali ima mogoče katera kakšno dobro knjigo??? Knjiga ti bo bolj malo pomagala.
Ne mi rečt prosim, naj ji stvari razložim, ker ji, pa dela isto naprej. Tu gre za vztajanje oz. kdo bo komu dokazal, da je "močnejši". In sem sigurna, da v večini primerov popustiš ti. Torej...kaj pričakuješ???

Na trenutke jo ignoriram, a ko ji vzamem žličko
vstran pri hranjenju, potem noče več jest naprej...tu spet nastanejo
težave, saj "mora" jest, ker je tako že krepko pod mejo teže... To so izgovori. Ko jo boš odstranila od mize, vsi ostali pa bodo dalje jedli, boš videla, kako hitro bo zoper pri mizi in vse pojedla.

Vse to, kar sem ti napisala, so moje izkušnje, katere "krmarim" kar uspešno. Seveda ne vedno, bo pa vedno bolje. Vednar ji sedaj pokaži, da odloča o določenih stvareh pač mama/oče.
 
Pa dosti uspeha....

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

No jaz ima tudi doma eno tako "malo bolj težavno" punco, ki je zdaj stara sicer že 3 leta. Mi imamo tudi probleme pri hranjenju, ker je prava zbirčna Metka, pa še količinsko bolj malo poje. Pri nas tudi ne bi nič pomagalo, če bi jo odstranil od mize, ker pač ne bi jedla. Tako da tukaj marogičina metoda pri nas ne dluje. tudi pod razno ne bo prišla nazaj. Samo paca pa res ne, če pa že, ji pa vzamem krožnik. Smo se šli pa ravno včeraj kdo bo koga, ker si je naštimala mleko in čokoladne kroglice, potem pa hotela pol tega pustit.  Seveda je zanimivo mešat in dodajat kroglice. no na koncu smo z vztrajanjem dosegli, da je vse pojedla.

Kar se brc tiče, počne to občasno tudi naša. Je pa že precej bolje. v bistvu se to zdaj pojavi samo še kadar noče česa oblečt ali pa včasih kar tako za foro. še večji problem je to zdaj, ker sem sama na koncu nosečnosti. v glavnem če brca stopim korak nazaj in potem butne z nogo na dol in se seveda udari v previjalno mizo. Potem je pa hitro mir. pri trmarjenju zaradi oblačil pa pomaga, če se naredim kot da bom šla ven in jo pustila na previjalni. Potem ponavadi popusti. Dobro včasih jo je treba oblečt tudi malo na silo ali ji pa dat kakšno drugo stvar kot alternativo.

Pri nas tudi ne pomaga če ji pokažeš, da si žalosten ali užaljen. Večinoma te kar zignorira, včasih pa celo reče da bo pridna, ampak to drži včasih samo 1 minuto.

Kar se predmetov tiče (telefoni, daljinci,...) pa so bili pri nas v tej starosti tudi na višjih mestih, zdaj pa jih tako ali tako že s pomočjo pripomočkov doseže sama. samo škode pa res ne dela, pa tudi zelo stikljiva ni. Na srečo.

Nimamo kaj, tele sodobne punčke znajo bit precej zahtevne.

Samo meje iščejo - vztrajajte in jim jih postavite! Po moje, da so čist vsi šli skoz tole... mi smo dali enkrat že čez, pri tadrugi pa se tole vztrajno bliža! Ma, jaz kr mal znorim in potem vesta, da gre zares!   

_____________________________

MONTIGNAC

To je obdobje, pri nas je bilo isto, le s hranjenjem je bilo malo bolje. Na previjalni sem ga trdo držala in previla (vem, težko je, jaz sem bila še 6 mesecev noseča), oblekla sem ga tudi brez pregovarjanja, predmetov pa še ni metal oziroma so bili izven dosega (zdaj meče igrače kot za stavo, je pa star 23 mesecev). Hranjenje jepa pri nas izgledalo tako, da je najprej sam jedel, ko se je ustavilo in če je pojedel premalo, pa smo ga zamotili (npr. brali napise na tetrapaku ali škatli, prižigali svečko, posuvali kakv po gresu, peli "bim-bim, jaz dan zvonim" in trkali z žličko po krožniku) - pazi samo, da ne gre to v skrajnost in da bre animacije ne bi hotel več jesti.

Lp,

živa  

Tudi pri nas je bilo obdobje trme nekje pri dveh letih, trajalo je cca 6 mesecev. Tudi sama sem se spraševala, kje sem naredila narobe. Sicer ni metal stvari in hrane, se je bil pa sposoben vrečt sredi mesta na umazana tla in tam ležat in to zato, ker....ker... ne vem sploh zaradi česa, enostavno v tistem trenutku on ne bi šel tam oz. tja. Ali pa je hotel, da ga nesem, ker ga bolijo noge itd.. itd.. Nič ni pomagalo, če sem ga pustila tam in šla naprej. Sem se včasih skrila za vogal in skrivaj kukala, pa je kar ležal tam in mu je bilo vseeno, če me ne vidi več.

Zdelo se mi je, da imam najbolj nevzgojenega otroka na svetu. Potem mi je bilo malo lažje, ko sem tu in tam srečala kakšno mamico s podobnimi problemi. Po kakšnih 6 mesecih tega (zelo napornega ) obdobja so bili napadi trme zmeraj krajši in redki in sedaj lahko rečem, da je pravi cuker. Večinoma si da vse dopovedat (edino pri striženju odpove vsa pamet).

Mislim, da je to obdobje pri večini otrok in spada v del odraščanja. Ti najbolj poznaš svojega otroka in boš sama pogruntala, kako in kaj. Pri nas je najbolj pomagalo preusmerjanje pozornosti. Ko je bil najbolj jezen in trmast, smo mu preusmerili pozornost na nekaj drugega. Seveda pa se strinjam, da je treba postaviti meje. Pa tudi puncam dam prav, da moraš umaknit predmete, ki se razbijejo, poškodujejo itd. zaradi vas in zaradi otroka samega.

Saj bo! Večinoma vsi smo šli skozi to in te razumemo. Samo vztrajaj! Pa malo pojamraj tu, pa ti bo lažje.

Pa srečno!


_____________________________

LANI: - 18 KG

LETOS: ????

Ja, imaš delavnice za zahtevne otroke, Štorkljice se reče skupini. Delujejo tudi v Mariboru. Jaz bi tudi na tvojem mestu šla tja. Imaš pač navitega otroka in d+govoto taki, ki imajo izkušnje s tem, bolj vedo, na kakšen način stvari malo umiriti, dokler vsaj malo ne zraste in rata otrok potem veliko bolj razumen. Po mojih izkušnjah pa pregovarjanje in dopovedovanje v tem obdobju niti malo ne pomaga.

Malo poišči z najdi.si pod Štorkljice. Seven bi ti tudi znala svetovat, ona je o tem že pisala, je že bila tam.

Evo, tule njihova internetna stran, malo preglej:

http://www.storklja.si/t3/index.php?id=961

Okoli 2 leta je najtežje, ker želijo postaviti meje tja kot oni želijo! veliko vztrajnosti in ne popuščaj!
Jaz če je nagajal em 1x lepo rekla, drugič grdo, tretjič sem mu vzela iz rok karkoli je imel, ga odstranila od mize, prekinila risanke...če je bilo kaj takega je šel v sobo...vedno ampak res vedno sem odreagirala in mali je po kratkem času ugotovil, da bo tako kot bom jaz rekla! sej tu in tam se pogajava, ampak pri stvareh ki so resne pa nikoli ne popuščam! In zaenkrat je lepo vodljivo dete, ko je ful trmaril(poleti), je tudi pod tuš letel in se pod tušem še 15 minut dru...dokler se ni umirili, potem pa smo šli dalje! Tudi sredi trgovine sem vse pustila se opravičila prodajalki in takrat sem imela v vozeku še Aljo poleg, takod a sem z eno roko vozičk rinla, z drugo pa hiseričnega mulca za sabo vlekla! Ampak če mami misli resno, potem ne popuščam!
Moraš pa biti res striktna in se držati svojih načel!
Jaz sedaj ko ima 2 vidim, da je vse to še volj pomembno! Tudi ko je Alji hotel kej nagajati, parkrat jo je uščipnil, ali jo porinil...sem ga uprašala kaj je naredil, sem mu isto naredila, recimo ga uščipnila malo in ga vprašala če je luštno-sicer je bil parkrat čisto šokiran, kaj sem sedaj naredila, ampak to je bilo mogoče 5x, sedaj pa sta taka cukra, in tudi na pamet mu ne pride, da bi kake ****rije špilal, ker ve, da ga bom odstranla od ostalih(gre v sobo)...ne vem, jaz sem včasih res huda, čeprav pa moram reči, da mi sedaj sploh ni treba več bit, ker ve, do kje imam mejo..včasih je že dovolj da malo bolj grdo pogledam

Zaliga, bauc je tudi tak kot Alina. Se pozna, da imata isti dan RD. Ne skrbi, sigurno mine...

_____________________________

Kjer so bibe, bauci in miške doma...

http://biba77.moj-album.com/

Punce hvala vam za tako hitre odgovore!!
Res se trudim, da ne bi imela takšne vzgoje kot moja mama,
ki me je za vsako stvar udarila, se drla nama...
A ko mi že res popustijo živci jo mahnem po roki in kaj nardi;
sama se še 1x vdari! Pa ne mislit zdaj, da jo pretepam...
Če glas dvignem, me samo pogleda, pa niti ne prestrašeno,
pol pa dela bedarije naprej.
Glede pilotov, telefona...sem jih odstranila z njenega dosega,
a se zgodi, da se kaj pozabi na mizi...
Pa nekaj časa se igra z kockami, pol pa kar naenkrat začne vse
letet po sobi; mislim???!!
Trudim se, da ji postavim meje, ji razložim stvari...pa upam, da nama
z časom rata!! Danes me je spet tako močno ugriznila v ramo, ko sva
se šle previjat, pa sem ji pokazala kaj je nardila, se "jokala", pa me
gleda, pa poboža in reče moja, moja...ko se grema previt drugič,
pa spet isto - ugriz!
Res upam, da dama to čimprej skozi!!!
Glede Štorklje pa HVALA!!!
Sem že klicala in v začetku leta bo ponovno predavanje na temo
"Vzgoja iskrivega otroka"; vsekakor se udeležim!!!
Punce še 1x hvala!!!
Še to; sem prinesla na plano knjigo Z otrokom lahko sodelujemo,
sem že čisto pozabila na njo, pa da vidimo, če bo kak pameten nasvet!
Vam javim, kako napredujema!
Lepe praznike vsem, pa čim manj trmaste otroke!!


_____________________________

Vsak dan za nas sije sonček, pa čeprav dežuje...

Pri nas doma je tudi mini, ki ima pri letu in pol prav "trdno voljo" - beri: trma ga daje. Poznane so mi scene, ki jih opisuješ. Trmo ima pa po meni, sem tudi precej "vztrajne" sorte
Midva uporabljava postavitev kričečega in zvijajočega mulca v kot. Za približno dve minuti. Povsem zadošča. Prvič je bil tako presenečen, da je takoj nehal kričati. Večinoma pomaga že vprašanje, če bi se šel malo hladit v kot, ker pri nas kričimo samo v kotu. Odkima in napad trme ga mine. Če pa ne, ga pa dejansko odnesem v kot in poskrbim, da tam kratek čas tudi ostane. Verjemi, razumejo več, kot jim pripisujemo. Prav fino nas trenirajo in se učijo, kje nam poči film. Boš videla, bo minilo, prišlo bo pa kaj drugega, tako da se nam ni bati dolgčasa  Pa dobre živce!

Nikjer nisi naredila napake, tvoja punca je čisto normalna, samo v  težavnem okoli-dveh let obdobju je. Bo že minilo. Malo z nasveti predhodnic malo samo od sebe.

Hvala vam, ste me malo potolažile!!!
Sem že mislila, da sem se napačno lotila...
Sma imele danes spet "predstavo"! Fulll zaspana pri moji mami,
pa tečna, pa bi jedla, pa nebi...pol me še klofne...
Jo samo pobašem in odnesem v sobo, brez malice in glej
ga "hudička", se pomiri in je pridna kot mravljica!
Sicer brez malice je ostala, a se bo že navadila, da se ne
da več igrat z mamo v takih trenutkih!!
Kak je fajn, ko vidim, da nisem sama v tem; pa ne narobe razumet!
Super bi bilo, če bi bili vsi pridni, a ko vidiš da te nakdo razume,
mi je lažje. Ker z mojim se ne morema zmenit!
On bi kar po riti ! Pol pa si ona to zapomni in ko ni kaj po
njeno, kao da je ne ubogoš, te kar poči!! Mu moram malo vaše
poste dat prebrat!
Evo obiski....
Sicer pozno, pa vseeno!! Vesel Božič!!!


_____________________________

Vsak dan za nas sije sonček, pa čeprav dežuje...