Prosim vas punce za kakšen recept glede najine 2,5 letne princeske.
Pred kakšnimi štirimi meseci se je čist spremenila, in sicer od očkove scrkljanke je ratala takšna, da pove, da ga ne mara, da ne sme iti z njo v vrtec (peljeva jo oba) in nasploh ga odvrača. Naš očka je čist fertik :zmeden:, ne veva kako je možno takšno odvračanje :ups:, sploh ga ne uspem potolažiti, ker pravi, da sem jaz kriva, ampak kako :zmeden:?????
Z njo ne preživim nič več časa kot očka....?
Imate kakšen recept..? PROSIM, PROSIM, PROSIM...

obupana mami in očka

natja :rozica:

Naj ji ne pokaže, da je prizadet. Lahko ji tudi pove, da jo ima kljub vsemu rad, ampak mirno in hladno. Predvsem naj se ne trudi preveč, saj ga vajina princeska verjetno samo preizkuša. Lepo ji povejta, da gresta vidva zmeraj skupaj v službo in tako bo tudi v prihodnje. Sčasoma bo ugotovila, da ni središče sveta in bo vse po starem. Predvsem pa ne obupat, take stvari se pač dogajajo in navadno je vzrok čisto preprost, samo prepoznati ga je težko.

Vse dobro! :rozica::rozica::rozica: Ronja

Pri nas je pa ravno obratno. Moj sin, ki je prav tako stra dve leti in pol je čisto no na svojega očka. Ko je ta doma, čeprav je to med tednom povprečno kakšne pol ure na dan, pa potem konec tedna, se ga jaz tudi dotakniti ne smem. Samo oči nekaj šteje. Včasih se mi secer malo zamalo zdi, saj cele popoldneve preživim (in se ukvarjam) z njim, po drugi strani mi je v redu, da tudi očka kaj zanj naredi. Sicer pa se ne sekiram kaj preveč, meni je prav, če je le Tibor zadovoljen.

Moj sin je isti.Atiju govori da je grd in da ga nima rad.Star je tri leta.Povem mu da to ni lepo,da ga ima ati ravno tako rad kot jaz.Potem je nekaj časa bolje pa spet.To se je pa naučil v vrtcu.Sem slišala zraven kako vsi ti nagajivčki to govorijo.:hudicek:

To je obdobje! Bo minilo, zagotovo! Bo tudi obdobje, ko bo vsem rekel tebe pa ne maram, si grd itd...
lp,:fis:

To je zagotovo tisto obdobje ko je odgovor na vse ne!Kako ti je ime punčka?Odgovor:Ne!
Kako se reče živalci na slikci?Odgovor:Ne!
A imaš rada mamico?Ne!pa očka?Ne...Halooo?
Očka pa naj se le potolaži, ko bo obdobje trme minilo bo spet on najbolj njen očka na svetu:love:,celo vse bolj se bo navezovala na očka, ker se bo v obdobju osamosvajanja in odraščanja skušala "odlepiti" od mamice...
PS: Tole je teorija iz knjig, ker še nimam praktičnih izkušenj...
Pozdravček vsem,Nataša.

No to je izkušnja moje kolegice ki je prečuvala že več kot 15 otrok. Je mirkala enkrat eno deklico, že kar dolgo časa in potem ji reče ta punčka da je ne mara. Ona pa pravi jest pa tebe ne oz. a misliš da jaz tebe pa?. In od takrat sta take prijateljice da ni res. Ne bi verjela , če ne bi videla. Samo to pač ni z vidika očka in hčerke....samo kot izkušnja.

hvala vsem, ki ste mi odgovorili. sem že posredovala vaše odgovore očku...

lep pozdrav, natja :miska:

Natja, kako je sedaj? Se je stanje že kaj izboljšalo? Jaz teh izkušen (še?) nimam, tako da ti ne morem pomagat.

Lp:miska:

Kaj pa vem... mala ima še takšne "izpade", vendar sem začasno nehala hodit po otroka v vrtec - hodi mož sam. Ker takrat, ko sta skupaj ni tega, le ko sem jaz zraven ;). Saj bo, to obdobje je moralo priti in bo tako tudi odšlo, samo mi je hudo, ko vidim moža tako žalostnega...

pa-pa, natja :miska:

hm, pri nas je podobno. če sta sama skupaj je vse OK, čim pridem jaz ati odpade. jaz sem sicer iskala vzroke v njegovem obnašanju, samo mislim da je poglavitno to, da se majhen otrok lahko naveže samo na eno primarno osebo, ostali pa so samo nadomestki. Je pa treba otroku povedati, kdaj koga s čim prizadane, npr. da reče ti si pa grd, se je treba takoj pogovoriti zakaj... ravno včeraj je meni, ko sva šle iz vrtca mala rekla da sem butasta. pa sem jo vprašala zakaj in je rekla, da je to rekla ta in ta v vrtcu tej in tej, pol sem jo vprašala ali je to lepo nekomu reči in je rekla da ne. no s tem je bilo debate o butasti konec.
Mislim, da je nekaj resnice tudi v trditvi neke antropologinje, da so mame tiste, ki vzgajajo družino in očetje tisti ki prinašajo denar, oba pa ne moreta imeti enake vloge, ker otroka tako zmedeta. No kakorkoli že, če najdete recept, kako atija narediti pomembnega v očeh majhnih punčk, bo tudi nam veliko pomagalo.

jaz mislim, da se mora oče čimveč vključiti ali pa delno prevzeti delo matere. se bo sčasoma punčka že bolj navezala nanj, poglavitna je pa komunikacija. kazanje čustev je poglavitno, veselje, žalost, zanimanje - punčka mora vedet, da jo ima očka glih tak rad kot mami, ampak da ona nekatere stvari zna bolje, nekatere pa on. naj se igra z njo, naj kaj proba sam naredit - naprimer it na sprehod, ali pa božat kužka. to bo palilo, boš videla.

Oči je resnično popolno vključen v vsem, kar zadeva otroka, tako, da je taktika premalo vključenega očija izključena.

Moram pa vam povedat, da je zadnji teden spet tako kot mora biti :bravo: HUUURRRAAA. Naš oči ima spet tisti pravi nasmeh na obrazu....

SREČNO NOVO LETO vam želim ! :miska:

natja

Tale zgodba me spominja na mojo, izpela se je po določenem času, neke vrste obdobje, morda povezano s kakšnimi pretepanji v vrtcu.

Pri njej sem odgovoren za transport v vrtec in iz vrtca. Vsakič, ko sem jo prišel iskat, se je blazno ujezila, dokler nisem uvedel sankcij, ki so zalegle.

Edino kar delno pomaga (vsaj pri naši) je pogovor in jasno izraženo stališče, da je tako vedenje nesprejemljivo.

Se pa ne bi preveč sekiral, čez par let bo pa spet očka naj.

Lepo, da ima še kdo podobne izkušnje. Pri nas doma je tudi tako, da dokler sta mali in ati sama je OK. Ko pridem jaz zraven ati ni več dober.

Pol so pa finte. Ne boš me ti oblekel, mami me bo. Ne boš me dal ti spat, mami me bo.

In kadar se moram zvečer učit in ga da ati spat, poslušam pol vpitje in jok. Če me pa slučajni ni doma, je pa vse OK.

Yes, this is story of my life.