Ste z otrokom, verjetno že obiskale-i psihologa. Po zadnjem prepričanju, le- to ni čisto preprosta zadeva.

        Ne vem, imam zelo mešane občutke.

Morda veste, kaj vse bi naj otrok zmogel, znal, moral znati pri npr. 5 letih? Na kakšne način mu podajate informacije? Koliko časa na dan se z njim "učiite" oz. posvetite časa. Kakšne naloge, vaje, delate. Na kakšen način se izobražuje?  S knjigicami, računalnikom, raznimi sestavljankami,...

    No, "briljantno dobro" je, ko ti poleg službe, popolnega gospod. lastnega izobraževanje,... Mora ostati še veliko energije za take stvari. Seveda v dobro otroka se trudiš po svojih močeh,.. kolikr ti pač rata.

      Ja, sem potrta in zaskrbljena. No, eni rečejo, da jih moraš vzeti mal z rezervo, da delajo veliko prahu.- psihologi. Sploh glede šole. Kaj  pravite?

Meggi, kolikor jaz slišim od sodelavk, ki imajo šoloobvezne otroke, posebej v prvih razredih, bi rekla, da počakaj do šole, takrat boš imela dosti dela zraven otroka. Do takrat pa nekega načrtnega učenja, ne vem, če je to nujno. Kar otroka veseli, to naj se igra, ali ti z njim. Naj ga še v šoli potem kaj naučijo, ti boš pa itak morala zraven sedet, vsaj dokler ne bo samostojen (glede učenja in nalog itd).

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

Jaz imam tud 5-letnico, pa mi ni čist jasno, kaj imaš v mislih tega učenja....a to zaradi kakšnih psiholoških težav ali zato, da se bo potem v šoli bolje učil

Ker meni je sedaj 1 leto pred šolo totalno brezveze se z njo karkoli učit, če jo kaj zanima me vpraša in ji tudi odgovorim, da bi se pa zdej načrtno ne vem poštevanko učili ali seštevanje, odštevanje mi je pa brezveze

Vse se da,leče je dobra volja.Samo ne že sedaj sama sebi najedat živce.
Si šla čez osnovno šolo,si študirala naprej?Si vprašala tvojo mami,kako ji je bilo takrat,ko si ti šla v šolo?Ne vem,ene se preveč sekirate,občutek imam,da si želite,da bi vaš otrok pod mus moral postati genij,takoj ob,ne še prej pred vstopom v šolo.Prav tako,kot na tisoče pred njim bo tudo vaš otrok prebrodil obdobje učenja.Eni bodo bolj zagredi drugi mjn.Vsi pa res ne morejo biti odličnjaki.Mame boste sedel poleg,ko bodo delali naloge,pomagale pri učenju,kot bo v vaših možnostih.Prevelik pritisk na otroke pa tudi ni spodbuden za njih,lahko se vam uprejo.dajte otroku možnost,da
da pride do svojih mej,seveda z vašo neusiljivi pomočjo.
Pustite psihologe,ti samo svoje delo opravljajo za plačo,tako kot ve.
Tudi to pretiravanje z obiskom psihologov pri treh letih in nato v predšolski dobi je eno veliko sra.....Lahko samo ugibajo,kako bo čez leto ali dve.
Otroku se lahko odpre obzorje takoj,drugim kasneje.
Primer:Fant bil od prvega razreda do osmega odličnjak,dobro obetal,poln medalj iz raznoraznih tekmovanj,nato pa je napočil čas za vstop v srednjo šolo.Seveda jo je naredil,ampak z težavo,ki so jo pripisovali pač mladostniški
dobi.No,pa naš sin gre naprej se šolat,so rekli starši.Je šel ja,ampak že v prvem letu omagal se uprl sistemu in zapustil šolo.Sedaj je postal poštar.
Torej iz te zgodbe sledi,da ni vse zlato,kar se sveti,da ne uspejo vsi,če so v to prisiljeni ali pa če jih njih samih mine zagnanost in volja.
Ne se že sedaj sekirat,ker boš,ko tvoj otrok prestopi prag šole živčna razvalina,ki bo visela nad svojim otrokom,in ga silila v več,kot sam zmore.
Vzemi vse skupaj ležerno,bo kar bo,kot bo sam zmožen,ti pa,kot sem že napisala,pomagaj na njegovi poti,brez,da ga maltretiraš,da mora.

Ma sploh ne gre zato. Meni je boljš da otrok sam nekaj spozna, se razvija samostojno. Tako smo tudi delali.

In kaj je blo, da tam pri psihologinji ni znala narisat kvadrat, pa trikotnik po takih merilih kot bi jo naj znal- a petletnica, pa barve še meša. Do tja sva pa rpišle zaradi nejasnega govora. Ne kaže se še R, izpušča prve zloge,...

Ma mal sem potrta, ker imam občutek, da je res tak samorastnik od kar imamo še drugo deklico pa mami službo,..    Ni fajn filing zarad tega.

Meggi prosim te lepo, delam v šoli in otroci še v 2. razredu ali celo tretjem mešajo like med seboj ali pa ne ločijo med telesi in liki. Jaz pravim, vse ob svojem času.

Moj 5-letnik ne verjamem, da bi znal narisati kvadrat in trikotnik, on še vse zaokroži, vsaj večinoma. Pa niti slučajno sploh noče ne risat ne barvat. Učiva se v smislu, da bi se bilo pa treba zdaj že kaj učit, niit slučajno ne. Tako kot Erdbeere, če kaj vpraša, mu pač razložim.

Ampak se mi ne zdi pa nič narobe k psihologu hoditi, ker se zdaj, če je res kje v zaostanku, da menda veliko nadoknadit, samo malo več je treba delati, to je pa res. Vem, ker je ena moja sodelavka imela s punčko podobne težave in so ji tako rekli. Njo so že skozi, tudi v vrtcu, opominjali, da deklica zaostaja za vrstniki, pa ni o tem hotela nič slišati. Ni hotela verjeti,  da je z deklico res "kaj narobe". No, do šole. Tam pa ni mogla slediti pouku in mogoče bi bilo kaj bolje, če bi šli prej k psihologu in delali vaje, ki so jima jih potem, ko je bila že v šoli, tam pokazali.

Tako da ti kar delaj tako, kot ti rečejo psihologi. Da si ne boš kdaj kaj očitala, poskusi narediti tako, kot ti svetujejo. Poskusi gledati na to z pozitivne strani.

NAs tole čaka letos (konec dec bo 5), naš mulc nariše krog, trikotnik, kvadrat, črto - pa saj to že pri 3 letih zahtevajo na tistem trapstem Denverju. Ampak to je bolj ali manj vse, kar nariše. On NE riše!!! Pika amen, konc. Mene to blazno skrbi, ker sicer tekoče bere, na tastaturo piše po nareku ko kak 7-8 letnik (oz. hitreje, smo ugotovili čez vikend ) na roke se pa komaj podpiše, ker je roka "trda". ZAdnji mesec nekaj škraba s flomastri po papirju, da bi narisal človeka - malo morgen, še pobarva ga z VELIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKO muko, 90% gre čez črto. Jaz sem zaradi tega sama težila, pa je pediater, ki sina sicer dobro pozna, samo zamahnil z roko in mi lepo povedal, naj ne utrujam, da ga to pač ne zanima in da so otroci, ki pač NE rišejo - amen. Dokler ve, kako deluje podzemna železnica, kako se dela električni tok , dokler pozna 80% svetovnih zastav in držav (jaz jih pol še izgovort ne znam ), dokler račua do 10 na + in - - do takrat naj mu dam ljubi mir. Pa tdui pri nas še iščemo R, so vsi R-ji še J-ji, ampak to ga ne moti, da ne bi znal in recitiral celih knjig (Maček, Muri, Zlata ladja, Enci benci 1 in 2...) na pamet.

Ja, se ukvarjam z njim, vmes, ko kuham, pospravljam in delam vse drugo, kar je pač treba. Odgovarjam ne njegova neizčrpna vprašanja in priznam, da že zdaj hodim v leksikone gledat, da mu odgovorim pravilno, samo starosti prilagojeno. Do danes pa nisem 5 min z njim sedela za mizo z namenom "zdaj se bova pa učila!" Prisežem, da ne! Kar se je naučil, se je skozi igro, nekje vmes, tudi črk. Edino, kar sem mu pokazala, je bilo, kako 2 črki povežeš skupaj, ker je težil 100 na uro vsem pospisku.  Čez par dni ga zalotim, kako na WC-ju - bere!!

Mene mnenje nega psihologa, ki bo otroka videl 5 minut, milo rečeno dol visi. A bo otrok imel tistih 5 min dobrih ali slabih, samo Ciganka ve. V svojih slabih 5 minutah bo moj fant dobil nalepko "trmast, hiperaktiven", v svojih dobrih ga bodo obkladali " z nadpovprečno inteligenten" ipd. Jaz, ki sem z njim 24 ur na dan, pa vem, da  je resnica nekje vmes. Da je hudo brihtna buča, ki pa je tudi zelo zahtevna buča, ki zna biti zelo trmast in včasih nadležno "pameten" in ne popusti, ko bi že davno moral.  Ampak če bo to katerikoli xxx-log ugotovil v tistih 5 minutah, se mu jaz klanjam izpod popka, z nosčeničkim trebuhom vred.

Ti deklico poznaš. Če pri 5 letih še menja barve in nepopolno izgovarja, potem nekaj dodatne pomoči ne bo odveč. Veš, nobena sramota ni priznat, da rabiš pomoč, sramota je skrivat in ponujeno pomoč zavračat! Včasih otroku pomaga že samo druga oseba, drugačen pristop. Sin je bil 16 mes reden gost RA in tudi danes, ko opazim določene vzrce, me ni čisto nič sram it nazaj do terapevtke in vprašat, kako se lotit, da pomagam. Noben ni popoln in biti na koncu s svojim znanjem, močmi, sposobnostmi ni nobena sramota. Sramota pa je, če tega ne priznaš in pomoči ne iščeš oz. ne sprejmeš. Pa tudi 2 otroka si nista enaka!!! Pa zato eden ni slabši od drugega, sta samo različna. Pogumno in verjemi v svojo punčko, pa bo!

Naša izkušnja s psihologom pri 5-letih je bila brezvezna in je ne jemljem resno. Starši smo morali v naprej izpolniti vprašalnik, kaj naj bi otrok znal ali počel. Kar je tako ali tako brezveze, ker starši ocenjuejemo otroka subjektvino. S temi polami smo prišli pred psihologa, otrok je moral nekaj stvar iz kart povedat, nekaj narisat, kar ni želel. In to je bilo to.

Torej kaj je bilo? NIČ. Saj si nek psiholog, ki je mojega otroka videl za 5 min, ga ni niti prav pogledal, torej ni iskala "kontakta" z otrokom, v tem času, s subjektivno izpolnjenimi polami ne more ustvariti nobenega mišljenja, vsaj realnega ne.

TOrej pozabi na vse skupaj. Preden gre otrok v šolo, ga tam "testirajo", vse ostalo pa prinese čas in odraščanje...

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Eno so sistemtični pregledi, ki trajajo 5 minuit, drugo pa obiskovanje pedopsihologa, da otroku in staršu pomaga, če morda le malo več zaostaja za vrstniki. Kot tudi na RA, se da z vajo marsikaj narediti. Samo če ne greš tja, tega pač ne veš.

Mamuška, a zaradi J-ja in ne R-ja ti ni a nihče logopede priporočil? Mislim, ker mi smo jo fasali že pri treh letih, ker je izgovarjal J namesto R pa še šumniki so mu delali težave. Mislim, eni pravijo bolje prej kot kasneje, drugi nič...tako da človek ne ve. No ja, važno, da zdaj izgovrja vse črke.

Drugače pa za razliko od drugih, kolikor tu berem, zelo rad riše. Non stop bi risal in barval in tudi mačka ni več taka kot moja, recimo, dva kroga, dva trikotnika na glavi pa rep, ampak jo za njegovo starost za moje pojme lepo nariše. O računanju se mu ne sanja, ker ga ne zanima, nekaj črk pozna, se podpiše, drugače pa mu moram jaz bratri stripe, no ja, na stranišču pa ima obvezno revijo in "bere"  Trikotnik, kvadrat, krog tudi nariše.
Je pa drugače motorično zelo spreten. Plezanje na drog ali po vrvi mu je mala malca, visenje na drogovih prav tako, skakanje z visokega (škarpe), da te glava boli, plava tudi že, vozi koli (to itak), mišice ima kot Martin Krpan  Tako da otroci so res različni in drugačni, tako da si jaz mnenja nekega psihiča, ki ga vidi pet minut, res ne bi pretirano jemala k srcu. Veliko več dam na mnenje vzg., ki pa je rs skoraj več z njim kot mi.