Moja triletna hčerka je tako občutljiva da je joj. Kar ne vem, kako naj jo naredim bolj čvrsto, saj takšna bo težko preživela v tem krutem svetu.

Prvič sem opazila to njeno rahločutnost, ali kako bi rekla, ko sem bila še noseča in sem si snemala neke komade od Raimonda Lapa. Take nežne uspavanke za dojenča, pa sem ji potem dala poslušat. Pa je ena posebej nežna pesmica, kjer vsake toliko tak mil glasek pove mama. To jo je tako ganilo, da je začela jokati. To sem pripisovala zmedenim čustvom, ker sem bila že visoko noseča.....
Naslednjič je to bilo ob Božiču. Smo si naštimali svečke in poslušali ta CD ( pol leta pozneje). Spet je planila v jok ob tem komadu. Ko sem jo vprašala zakaj joka, je rekla, da ji je ta pesem tako lepa.
Zadeva se ponavlja, zmeraj ko sliši to pesem se tak razjoka.
A je možno, da se troletnik tako močno vživi v glasbo?

Zadnjič je imela vstavljen CD, na katerem so ful vesele pesmice...Kukarače, Pika Nogavička...pleše, skače..kar naenkrat je bila na vrti ena **** uspavanka...spet jok...... na vprašanje zakaj joka, je prišel odgovor, da ji je tako lepa ta pesem.

Danes gleda TV. Je bila reklama z nekim psičkom, pa spet jok....zakaj? Ker ji je kuža tako lep    

Kaj naj? Kako naj postopam z njo? A je to normalno? Naj ignoriram, ali naj jo skušam narediti bolj žilavo....res ne vem. Prosim za nasvete.

< Sporočilo je popravil muki1 -- 15.5.2007 23:33:25 >

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Meni to ne da je normalno, ampak mi je blazno, blazno lepo. Tvoja punčka je taka lepa dušica. Evo, zdaj imam jaz cmok cmok v grlu, ker mi je to taklo zelo lepo.

To je eno krasno bitje,ki bo v življenju imelo čut za sočloveka,zato naj te nič ne skrbi,ampak bodi ponosna,da si mamica takšnemu otročku.
Mene so v otroštvu klicali mila jera ker sem se tudi razjokala za vsako žalostno stvar,ali če sem slišala nežno pesem.In že kot otrok sem želela pomagati ljudem,ki so bili bolni ali revni.Takšna sem še danes,čeprav malo manj jokam in še danes mi nekateri pravijo,da sem predobra,da ljudje to prevečkrat izkoristijo,vendar sem na to svojo lastnost ponosna.Tudi ti bodi na svojo pupo.

Bodi ponosna na njo! To, da je že zdaj tako dojemljiva je zelo dober znak! Poskušaj jo usmerjati v dejavnosti, kjer bo lahko pomagala drugim ljudem, živalim ... mislim, da bo imela izreden čut za sočloveka, ker ima tako sposobnost vživljanja ...

Je pa po drugi strani tudi res, da so taki otroci (ljudje) zelo dojemljivi tudi za slabe stvari in posledično velikokrat prizadeti ... dosti večkrat kot tisti z debelejšo kožo.

En za tvojo dušico.


_____________________________

krepat ma ne molat

Oooooooo  kako lepo!

Dej jo fejst stisni še zame !

res je!!! ne sekiraj se, ampak bodi ponosna na tako hčerko!!!

Drage moje, hvala za vaša mnenja, saj je res en tak mali angelček. Ampak temu malemu bitju se v tem krutem svetu slabo piše, to me skrbi.

Ena prijateljica mi je zadnjič rekla, da je že zdaj tak bohem

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Muki, jaz sem bila tudi ena taka zelo občutljiva dušica, ko sem bila otrok, pa mi danes nič ne fali. Saj s časom, izkušnjami se človek utrdi, spoznaš, da niso vsi ljudje dobri, ampak še vedno se ne pustiš razočarat in rineš s svojim karakterjem naprej.

Važno, da ima doma občutek varnosti in ljubezni, pa bo.

Ha, ha. To me spominja na mojega sina, ki se je enkrat na mile solze razjokal (komaj sem ga potolažil), ko sem mu malo bolj doživeto povedal pesmico "žabica je žejna bila, kvak, kvak, kvak, sredi blatnih mlak, ....". Sem se moral prav resno ugrizniti v ustnico, da nisem počil od smeha, ko sem ga tolažil. Zdaj pa ni več tako občutljiv.

d.

O, to je pa res ful lepo (seveda sem morala brž iti prebrat ).
Ti, kako se pa v vrtcu znajde? Se zna postaviti zase? Po moje ji ne bo hudega, zdaj je itak še tako majhna, ko bo pa čas za to, bo pa tudi že znala pokazat, da z njo ni šale. Ima pa res lepo dušico, miška mala.


_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

Zaenkrat je to kul, če bo pa kasneje preveč občutljiva, boš pa itak takrat reagirala.

pesem doživlja zelo čustveno. bolj kot občutljivost bi jaz rekla,da je takrat nekaj čustveno doživela in zdaj vsakič podoživlja. tako kot mi starejši ob glasbi, ko nas ponese nazaj.

a ste imeli v družini kakšen pretrese takrat, ali pa je mogoče tako močno doživljala tvojo nosečnost, da prihaja nov dojenček. ali je to glasbo tudi ona poslušala kot dojenček?


_____________________________

ko ko ko ko daaaak

Draga Muki,
če se ne motim je tudi tvoje dete mala bikica?
No moja triletnica je prav tako zelo zelo nežna in občutljiva, hitro plane v jok.
Včasih se mi zdi, da kar prehitro plane v jok, da ji še prsta ne smem pokazati. Zelo je čustvena, najraje me stisne k sebi in se tako potolaži.
Ko vidi na cesti ali na sprehodu kako mrtvo živalico, vedno pravi bogi, bogi ptiček, mami mrču je  in skoraj zajoka. Zadnjič sva v ribniku našli malo mrtvo živalico in je bila čisto ganjena.
Da je občutljiva, sem pa ugotovila tako, ker vedno ko jo pridem v vrtec - jo nekdo porine, udari,...(mi toži kaj ji je kdo naredil), boh ne daj da se ona kam udari ali opraska.

No, jaz sem pa taka vbistvu že vse življenje.
Zmeraj ko vidim mrtvo žival mi gre na jok, zmeraj gledam, da so drugi srečni, da ne trpijo, šele potem sem jaz na vrsti in take... Nobenmu ne morem naredit nič slabega, pa čeprav on meni dela slabo.
Samo mene to že počasi moti, da sem taka, sem že velikokrat nasrkala v življenju zaradi tega, samo si na žalost ne morem pomagat...

Cela mami!

_____________________________

Bodi to kar si in ne to kaj si želijo drugi!!!

Muki, mi imamo tudi enega takega doma. Pač so to otroci, ki so sposobni velike empatije. Naš joka, ko gleda Nodija, ko zvezdica odide nazaj k mamici, joka, ko vidi reklamo za Merci (pravi, da je lepa glasba), da ne rečem, kakšne težave smo imeli, ker mu je tašča za 1. november razložila, da so v grobovih ljudje, ki so umrli (smo potebovali 2 tedna, da smo mu razložili, da so bili bolni in da jih ne zebe, da so njihove duše v nebesih..., da je vsaj malo pozabil). Ma za to sem ji bila zelo hvaležna .

Pa zgodbo o rojstvu Jezusa smo tudi opustili, ker je začel jokati, ko sem mu povedala, da se je Jezus rodil v hlevu, kjer so ga s svojim dihanjem grele kravice (je mislil, da bom jaz tudi tako rodila).