Večkrat se sliši "saj je po poroki vse isto, samo en papir". Meni se pa ne zdi tako. Jaz sem imela takoj po poroki tak ful dober občuetk, pa še zdej se mi tko fajn zdi... Ne vem no, ne znam povedat, ampak meni se ne zdi isto, res mi je tko fajn...

Kaj pa ve/vi? Se vam zdi isto ali kaj drugače?

Pri nama je bilo drugače že to, da sva šele od poroke naprej skupaj živela. In zame poroka ni samo papir....pač drugače gledam na to.

Meni je špa fuul čudno, ko vsi pravijo, kako blazno se po poroki ali pa po rojstvu ptroka vse spremeni. Meni se sploh ne zdi to taka velika sprememba, Pa saj je res drugače, ker pač potem moraš čas še z nekom delit....samo jaz vse to vzamem tako samoumevno, da se mi sploh ne zdi, da tako blazno drugače zdaj živim.

_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

pri nama ni bilo neke razlike, tud prstanov ne nosiva (ze prej ni nisva nosila nobenega nakita), jaz se se vedno enako pisem kot prej, on zal tudi :), tko da ni neke razlike, je pa razlika, da se vcasih hecava in en drugega obkladava z: Kaj je zena, a bos kej skuhala, al pa: moz, (mroz vcasih), a si bil v gostilni?
Nama je poroka bolj en kul dogodek kot ne vem kaj.
Sva pa res ze prej zivela 4 leta skupaj, tako da ni bilo glih razlike v nacinu zivljenja, ko sva se skupaj preselila, je bilo res vse drugace - je bilo treba uskladit navade.

Tudi za naju ni bilo glih posebnih razlik.. in tudi midva ne nosiva porocnih prstanov..

Meni osebno tudi poroka veliko pomeni. ni isto, in nobeden mi ne more tega rečt. ne da se opisat z besedami, ampak čutiva večjo pripadnost drug drugemu; postala sva družina (čeprav še sama na žalost)...in prav ponosna sva na to. se mi pa zdi, da naju tudi drugi drugače gledajo, bolj resno. pred starši, prijatelji, bogom, sva si obljubila, da bova skupaj, tudi ko ne bo tako lepo kot je zdaj. in to mi veliko pomeni. ni neka garancija, ampak jaz dam nekaj na to.
da je isto in da je to samo kos papirja, pravijo tisti, ki niso poročeni. ker preprosto ne morejo vedeti kako je. ne razumem pa, zakaj se nekateri z vsemi štirimi branijo poroke, hkrati pa zatrjujejo, da je isto. no, že vejo...

sem pa vcasih prav žleht; in takim nasprotnikom potem zanalašč pišem na kartice in novo letne voščilnice vse njihove uradne priimke. fantovega, partnerjevega, očetovega ,al kakorkoli ga že kličejo, pa otrokovega, pa mamo posebej s svojim priimkom. sem grda ne?če pa je vseeno...

Ja, midva sva bila "dolgoprogaša", pred poroko 12 let skupi, od tega sva 5 let skupi živela... pa mi je vseeno to tak dober občutek! Res... podobno, kot je napisala lucika, čutiš še večjo pripadnost...

Meni je pa, kar se občutka pripadnosti tiče, povsem enako kot prej. Res, nima veze.
Mi je pa fajn, ko ga komu predstavim (sploh če je kaj bolj uradnega) in lahko rečem: to je pa moj mož. Ni potrebno tuhtat kaj boš rekel: fant, partner, dragi, zaročenec...
Ko kličem kam zaradi otroka (zdravnik...) se predstavim s skupnim priimkom (čeprav imam drugače oba), tamala pa le njegovega. To je fajn, da imava s tamalo isti priimek. Lažja birokracija.

Čedalje bolj pa ugotavljam, da mi je všeč da imam oba priimka. Tko fajn se sliši in vidi. Sploh na kakšnem uradnem papirju ali v službi. Butasto, vem, ampak kar malo bolj resno izpadem zato.

In kot je rekla Lucika, starši in okolica te jemljejo 'bolj resno', ampak to mi dol visi. Nisem se poročila zaradi njih.

Kar se tiče vsakdanjega življenja, je po poroki isto, kot prej, samo da imam sedaj jaz nov priimek.
Kar pa se tiče občutka, je drugače. Poroke si nikoli nisem predstavljala v filmskem smislu kot princeska,... ampak kot najin poseben dan, ko si bova potrdila najino ljubezen še uradno. Nekakšna nadgradnja na viši nivo .  Isto je sedaj, ko sem noseča, najin odnos se poglablja, širi, dobiva nove dimenzije.

Midva sva se poročila pred pol leta in sva bila takrat skupaj devet let. Tudi  živela sva že dve leti tu, na svojem. Poročila sva se mlada in marsikomu je blo čudno, kaj se greva poročat...  Ker kao zdaj ni moderno, da se poročiš... Dej nehi no. Tud moj fotr je bil zihr, da bova vso življenje koruznika.

V bistvu verjamem, da v očeh drugih zgleda vse isto, ker na zunaj tudi je. Vse kar se je dogajalo in delalo prej se dogaja in dela še zdaj. Vsaj pri nama zaradi poroke ne trpiva kakšnih odrekanj. V bistvu nekih gromozanskih sprememb v vsakenjem življenju ni.

Je pa sprememba v mojem priimku in prstanih, pa namesto na navaden dopust, sva šla na poročno potovanje   . Potem sem jaz zdaj gospa in predstavim svojga partnerja kot moža.

Nama pa že ta občutek obljube pred vsemi pomeni nekaj veliko večjega. In ta občutek se na zunaj ne vidi. To se čuti. Zame poroka ni neka garancija za moža, mi je pa res najglobja predanost drugemu človeku.

Veliko neporočenih pravi, da nimajo denarja za ohcet...   Midva sva sicer imela takšno poroko, kot sva si jo želela in sva tud porabla prilično dost denarja zanjo, ampak če ne bi šlo tako, bi se poročila vseeno. Na matičnem uradu moraš plačat 8 jurjov (al kolk) za obred, ne vem kolk je treba dat župniku za cerkveno poroko..
U glavnem, ni res, za samo poroko ne rabiš tolk denarja. Denar rabiš za cel tisti hojladri okol poroke.

Nenazadnje, poroka se sklene v srcu in ne na papirju ali v svečani dvorani (... to je del nekega verza)..

LP

Jaz se tudi kot porocena cutim se bolj njegova in se bolj pripadna. Vem, da je vse v glavi, ampak vseeno. Pogledam na prstan in mi je toplo pri srcu, ker vem, da nikoli vec ne bom sama.

Jaz bom čez par dni poročena 9 mesecev.  Pred poroko sva bila skupaj 4 leta, od tega 3 leta skup živela in imela 1,5 let starega .

Razlike, razen priimka zame ni. Sem bla že prej čist njegova in on moj. Tako, da glede načina gledanja samih naju na naju, se ni nič spremenilo. Na zunaj, sem pa sedaj gospa **** in ne več gospodična, na kar sem do poroke zmerom vstrajala.  Je pa bla ful lepa poroka in še sovpadala je z mojim 25im rojstnim dnevom.

Živela sva skupaj 8 let predno sva se poročila tako da v obnašanju in vsakdanjem življenju se res ni nič spremenilo...ampak občutek je pa res drugačen, tako kot je Meta rekla čutiš pripadnost nekomu in veš da v dobrem in slabem nisi sam. In ja NOSIVA poročne prstane, saj so simbol nečesa kar sva si obljubila. 

Kakšni bodo občutki, vam povem po 28. januarju.

_____________________________

Letos pa bo!

Midva sva se poročila po desetih letih skupnega življenja in občutku so bili fenomenalni. Za oba lahko rečem, da sva se na poroki zaljubila na novo!!!!

Lp

_____________________________

Be the Peace and Harmony you desire...

Midva sva začela hodit v prvem letniku faksa in se zgodaj preselila v skupno podnajemniško stanovanje. Točno na 5 obletnico sva se poročila.  Je drugače po poroki.... Nama pomeni potrditev najine ljubezni. Letos sva jo kronala še z  .

Tudi nama ni isto. Lepše je

Nekak sem ''ponosna'', da sem ga ulovila, ker se je toliko žensk slinilo za njim . Lep je ta občutek, ko vidim kakšne so te ženske (priznam da zelo privlačne -navzven) in potem šele vidim, da igra tudi to kaj imaš v glavi  
Pa lepo je katero še danes srečat

Po bontonu se gospo naslavlja vsako, ki:
- je poročena
- ima otroka
- ima univerzitetno diplomo

(lahko samo en od pogojev)

Se strinjam z večino. Tisti ki govorijo da je to isto nimajo pojma kaj govorijo. Midva sva po poroki še bolj povezana,sva resničn eno. Meni moj mož pomeni veliko več kot takrat ko sva bila samo par. Pa tolk lepo se sliši ko rečeva moj mož ali moja žena  to je tolk lep občutek ko naju vsi sprejemajo kot zakonca. Ne ni isto, ke čisto drugače!