Jaz bi morala danes začeti uvajati minija v vrtec, pa se mi kar ni dalo . Sem našla 100 izgovorov....tako lepo uživava doma, da mi je kar škoda, ker gre v vrtec, čeprav po drugi strani pa komaj čakam, saj to pomeni, da bom lahko končno šla k frizerju in v šoping sama in v miru...ne pomnim kdaj sem šla lahko nazadnje... Pa hodiiiiit, hodit bom šla vsak dan in tudi komaj čakam....še tasta bom povabila s sabo, da bo tempo dajal . Evo, danes sva se še švercala, jutri pa res mora tudi naš zadnji prestopit vrtčevska vrata. aaaaaaaaa....al mi je kar mal hudo
Zadnjič smo bili na sprehodu z eno prijateljico, ki ima dve hčerkici in mi je njen mož že parkrat namignil, da še niso končali... No in jo sprašujem kdaj bo kaj tretji otrok, če si ga tudi ona želi, pa koliko si jih želi.... in se oglasi naš petardito: "Mami, jaz bi tudi imel še tri bratce...da bi nas bilo šest recimo. In bi se vsi skupaj igrali, ko bi pa odrasli, bi pa vsi prihajali k tebi in skrbeli zate". Saj priznam, da me je malo ganilo, samo sem mu takoj rekla, da njega nisem nič vprašala. Junior se je takoj oglasil, da bi on tudi imel še recimo dva bratca, da bi jih bilo pet. No, včeraj pa moj na sprehodu izjavi, da bi on takoj imel še enega otroka ...in to on, ko sem ga morala še za tretjega nagovarjat. Zdaj zadnje čase je res junior malo bolj priden in očitno smo vsi malo k sebi prišli, ko nam take po glavi švigajo . Samo jih je res lepo videt tako zvrstane po redu, ko gremo na sprehod recimo in res bi še ena mala glavica fuuuuuuuuul lepo zgledala zraven .
Uh....dobro, da imam Mireno. V takih trenutkih sem zanjo izjemno hvaležna