Naši malčki-modni navdušenci!
 

 
Prej kot slej pride obdobje, ko si naši otroci sami začno izbirati, kdaj in kaj bodo oblekli. Takrat niti prigovarjanje staršev, še manj pa vreme, ne pripomoreta k temu, da bi otroka prepričali v izbor oblačil, ki se zdi nam, staršem ustreznejši. Žal se naše dojemanje "pravih modnih kombinacij" mnogokrat razlikuje od otrokovega. Pa vseeno ... srčkani so s svojimi malimi "modnimi katastroficami".
 
Sodelujte v nagradni igri in nam zaupajte najbolj simpatičen in smešen "modni kiks" vašega otroka. Sandalci sredi zime ali škornji sredi poletja, morda mamin klobuk na mali glavici ...Smejmo se skupaj!
 
Nagrade, darilne bone za nakup otroških oblačil IANA, v trgovini IANA, v Ljubljani, podarja podjetje Colby d.o.o.
http://www.iana.si
 

Napeto jutro je bilo.  Najprej smo prespali budilko. Nakar se nam je zgodila cela dogodivščina v kopalnici. Razbili smo kozarec za ščetke in jaz sem bila že zelo nervozna. Ker smo že zamujali nisem hotela poslušati našega Nejca kaj bo oblekel. Navlekla sem mu tisto rdečo majico. Ne ajdeče, ne ajdeče je govoril, jaz sem pa vztrajala da jo ima. Pogledovala sem na uro in res smo bili pozni. Nejc je moral še pojesti zajtrk. Vsedel se je za mizo prijel šalico mleka jo nesel do ust in malo pred usti obrnil proti majici. Ne ajdečo. Očitno si res ni želel te majice. Hitro sem mu preoblekla majico in za las sem ujela službo.

No, punce...kje ste ?

Sigurno se kje skriva kakšna prigodica vaših malčkov

_____________________________

Lp,
Wahoo RR

jah...nimamo vse tolk starih otročkov, da bi se že sami oblačili 

Se strinjam  

Mogoče kakšna tvoja prigoda iz otroških let ?

_____________________________

Lp,
Wahoo RR

Ni ravno katastrofa, kot osebni stil. Naša starejša ima eno črtasto majico, na hrbtu pa št.18. In jo moramo vedno narobe obrnit, čeprav jo vsi poskušajo prav oblečt. Ampak se ne da, mora biti cifra na joškah.

Pred kakim letom, ali celo dvema sem bila v Nemčiji, kjer živi moj brat. Ima dve hčerkici, ki sta bili takrat stari 5 in 7 let. Takrat smo po televiziji gledali najbolj smešne reklame sveta. Ena izmed njih je prikazovala hudo bejbo, ki pa se ni mogla stlačiti v svoje najljubše kavbojke in je za lažje "polzenje" uporabila neko maslo, katerega je reklama propagirala (češ, kako  z lahkoto se maže.. ).
No, naslednji dan smo se odpravljale v mesto. Mlajši hčerkici sem pomagala oblači se, velika pa je to storila sama. Ko smo že nekaj časa pohajkovale po mestu, sem pri starejši opazila čudne madeže na džinsu (po ritki). Po daljšem opazovanju in razglabljanju o tem, le kaj bi to lahko bilo, sem ugotovila, da je mala posnemala včerajšnjo reklamo. Namazala se je z margarino, da je lažje smuknila v kavbojke.
Skratka, na nek način je želela biti taka kot bejba iz reklame in zato je tudi to neke vrste modni kiks.

Ker jo je vse srbelo in zaradi toplega letnega časa vse teklo po nogah, smo hitro odšle domov......

Mičica obleče sebe in še mene.

Obe v krilo.
Obe v žabe.
Obe v Najkice.

Samo da gre mami poslovno v službo .

baje se nisem posebno rada oblačila, sem se pa izredno rada slačila. Baje je bil kar problem s tem, ker sem se tudi v vrtcu večkrat slekla..............rojena slačipunca, nimaš kaj...

Ni lih za sem a vseeno...
da ne bo prazna stran...

Sinu smo kupili novo torbo za v vrtec,kaj lepšega.
Vsak jo je moral videti najman petkrat.
Neko jutro nisem imela prevoza do vrtca,pa se mi je ponudila tetka-moževa sestra,da ga odpelje.
Hvala bogu!Prispela sta v vrtec,pokazal ji je kje ima copate in torbo,seveda.
Ene petkrat ji je pokazal torbo,ji v spakedralščini povedal,da ima notri rezervne cunje,
nakar ga je vprašala,če se mora preobleči.
Kja lepšega,
in sta se začela preoblačiti.Vse talepe cunje sta dala dol,pol pa bodi kar čez tanek puloverček in
čez gate.Gor pa ene 3/4 hlače,pa še vojaško kapico na glavo. Njemu se je fajn zdelo,ona pa itak nima pojma.Pa pride iz vrtca,jaz ga pa sam debelo gledam,pa ga vprašam,če se je polil pa katera ga je tako oblekla.Pa mi je veselo razložil kdo ga je preoblekel,sem mislna,da me bo infarkt trefu,začela sem se smejat..
bi mogli videt to uniformo.. En teden me je bilo kar sram it v vrtec,so si mislne,da je mati brez
praška ostala pa ga ni imela več kaj oblečt!Tetki sem pa tudi razložila, kako se sploh otroka obleče in kam gre bodi,me je sam čukasto gledala,pol pa v smeh...

da še jaz nekaj malega napišem...
ja moja 5,5 let stara hčerkica, je dobila en ¨lep¨ kompletek od moje tete iz canade. ne vem, kakšno modo imajo tam, ampak oblekca in pruslek so tako nemogočih barv, da ji jaz tega sigurno ne bi kupila (bela podlaga, gor pa rdeče, rozane rožice , in florescentno zeleni listi), pa še oblekca ima spodaj volančke oz. ščipke....
no, in je moja sestrična je imela hčerkico pri obhajilu. seveda smo bili povabljeni. moja pa ni htela drugega oblečt kot ta kompletek. o groza sem si milsila!!! le kaj si bodo drugi mislili - ta mama pa res nima okusa....
ampak je ¨hvala bogu¨ blo dopoldne mrzlo in veter je pihal, tako da sem jo prepričala, da sma se oblekle v nekaj bolj normalnega.

No, sem hotela napisati, kako je naša mami oblekla našega najmlajšega bratca...pa sem se spomnila mojega  izpred dveh let.

Sina sem rodila konec septembra 2005. Začeli so se mrzli meseci in seveda dojenčku je potrebno pod pajacka obleči tudi žabe, da ga ne zebe. Ker mi jih je primanjkovalo, sem šla v otroško trgovino in mu kupila dvojne nove. Glede na to, da sem bila novopečena mamica, nisem imela glih občutka, če bodo prava velikost.

Tistega usodnega dne    pa moj dragi oblači dojenčka na previjalni mizi. Smo se verjetno odpravljali kam ven. Pripravim mu cotke, nato mu pa v sobo, kjer se je matral z oblačenjem skoraj dvomesečnika, prinesem tudi te nove žabice, mu jih dam na previjalno in rečem: "Daj mu gor ene, ki so mu prav." Sobo zapustim.

Jaz pripravim sebe, stvari za s sabo, njiju pa še vedno ni bilo iz sobe. No, pa grem pogledati, če bosta kmalu. Ko me skoraj na rit vrže...

Mali je imel na sebi seveda poleg pleničke in bodija tudi ene nove žabice, ki so se mu res tesno oprijele nogic, z drugimi žabicami sta se pa še vedno matrala in jih spravljala gor....Malo čez koleno so pa le že bile...

No, in ko ga vprašam, kaj za vraga dela, mi zabrusi, že ves jezen, ker ni mogel drugih žab spraviti na prve, da saj sem mu jaz rekla, da mu jih obleče...

Ko bi me le kdaj tudi poslušal...

Aja, pa ni ga prvič oblačil....

_____________________________

bi bilo lahko več zabavnih zgodbic, če bi bil naslov: "če oče oblači mladiča" 

Pri  nas je bila vedno oblečena tako, da so bili gumbi spredaj, od jopice do bodijev, puloverčkov...vse se je zapenjalo spredaj. Pa kaj je sploh tako važno, če so sličice, napisi in ostale rožice potem na hrbtu in etiketa pod brado?! Ženska, ne kompliciraj! si rekla, naj jo oblečem, zdaj je oblečena!...Pa kaj potem, če je kakšen gumbek spredaj?!

...saj res ja, mogoče gumbkov nihče ne bo opazil, ampak, nobeden pa tudi ne bo opazil napisa "ime mi je ...." na hrbtu...

Pri nas imamo 2 meseca starega ,in sicer dečka katerega smo poimenovali Matej.
Pred kratkim smo praznovali 80-letnico in odločili smo se,da bo na ta dan naš malček oblečen v nekaj posebnega.Kupili smo mu moderne prešite kavbojke z veliko žepi in detajli.Zraven smo seveda dodali še svetlo modro srajčko,kateri pa je manjkal metuljček.Poklicala sem našo šiviljo in ji zaupala svojo željo po izdelavi metuljčka.Seveda se je zelo potrudila in ga naredila še istega dne.Ko sem ga prišla iskat mi je povedala,da sta z možem spremljala oddajo v kateri so predsedniški kandidati odgovarjali na različna vprašanja.Eden od teh vprašanj se je glasilo:KATERO STVAR STE PRED KRATKIM POČELI PRVIČ V ŽIVLJENJU?Šivilja mi v nadaljevanju pove,da ji je mož postavil enako vprašanje,na katerega pa po dolgem premisleku ni našla odgovora.Mož ji je rekel,da on pa ve kaj je počela.Rekel ji je:prvič v življenju si naredila metuljčka za dvomesečnega otroka.In kar je najbolj naključen dogodek te zgodbe:šivilja je metuljčka izdelala iz ostankov blaga od kariraste svetlo modre srajce.Na praznovanju,ki smo se ga udeležili pa se je našel eden od povabljenih,ki je nosil srajco z enakim vzorcem kot ga je imel naš malček na metuljčku.Skratka,srajca in metuljček sta bila iz enakega blaga.Kar je bilo pa najbolj vznemirljivo je bilo to da so to udeleženi opazili in začeli so se razni heci in ugibanja kako se je to lahko zgodilo...naj povem še to da je bilo to šaljenje zelo zabavno,hkrati pa je popestrilo vzdušje med nami.Vsekakor pa lahko rečem,da je bil to moden kiks....

No, pri nas imamo sicer 9 mesečnega fantka in kakšnega modnega kiksa nismo doživeli, mi je bila pa smešna prigoda moževe nečakinje Nike (stara bo 3 leta). Bilo je pa tako...mami ji je kupila škornje za zimo, čeprav je bil mesec september in zunaj še prav sončno. Naslednji dan, ko jo je oči napravljal za v vrtec, je na vsak način hotela obuti tiste škornje. Kljub očetovemu prigovarjanju ni popustila. No, nazadnje je odšla v vrtec s škornji in, ko je pričelo popoldansko sonce pripekati, je verjetno izgledala prav smešno - zgoraj  kratke rokave, spodaj pa škornje.

Tudi naše dete je še premičkeno za kakšen kiks (razen mamičinega ali očkovega, seveda). Se pa spomnim prigode, ko je mami mene pokala v vrtec. Se ji je mudilo in mi je prinesla čevlje za obut, sama si je še umivala zobe. Jaz se obujem; oba čevlja sta bila sicer rdeča, a eden tak otroški (moj) za zavezat, drugi prevelik, z visoko peto.  Pa sem se kar obula!
No, ne vem, če je to prav modni kiks, je blo pa smešno!

Naš Tristan je star dobro leto,tako da se še ne oblači sam. Lahko pa vam povem zgodbico iz mojega otroštva. 
Vsako jutro sem komplicirala z oblačili za v vrtec. Tisto kar sta mi hotela obleči starša ni bilo nikoli dovolj dobro in po mojem okusu,zato je moj ati skoraj vsak dan zamujal v službo. Natančno se spomnim dneva,ko je bila mami na potovanju in me je moral zrihtati in v vrtec odpeljati ati. Ker se nama je že pošteno mudilo,je iz omare povlekel prvo stvar,ki se mu je zdela primerna. Na mojo grozo je bil to spodnji del pižame( ki je res zgledal kot trenirka ). Ni se pustil prepričati v to da je to pižama,čeprav sem mu to zatrjevala tudi v solzah. Mislil je,da gre spet za moje muhe v zvezi z oblačenjem. Tako sem ta dan prišla v vrtec v pižami in ker me je bilo grozno sram sem se malo umaknila in igrala sama,da ne bi kdo opazil mojega "modnega kiksa" in komaj čakala,da grem domov. Na mojo srečo ni nihče na meni opazil nič nenavadnega,ampak dovolj je bilo že to,da sem sama vedela kaj imam na sebi. Zvečer je prišla domov že mami in ko sem ji povedala v čem sem šla v vrtec, je bruhnila v  smeh in povedala atiju,da je to res pižama in ne trenirka.
Na ta dogodek se večkrat spomnim in nasmejim,čeprav se mi takrat ni zdelo niti najmanj smešno.

_____________________________

Razveseljujeta nas dva sončka; Tristan in Kiara.

ojoj, božica . Eno tako je tut fotrič od najine naredil. Itak. V Hoferju sem enkrat prej kupila poletno pižamo, lušten kompletek, kratke hlačke in majica z medvedkom Pu-jem, lunico in zvezdicami.... Eno jutro sem zamujala v službo in sem kar fotriču rekla, naj  nekaj obleče in pelje v vrtec, iskat jo bom pa šla jz. Pridem v vrtec in ko sem jo zagledala v pižami sem samo upala na to, da ni nihče opazil v kaj je revčka mala oblečena. Z njo v naročju sem hitro šibala proti avtu, v upanju, da me ne bo nihče opazil ali celo ogovoril.  Skoraj sem že držala kljuko na avtu, pa pravi mimoidoči fantek svojemu atiju: " 'lej, ati, punčka ima pa isto 'žamo kukr Gaja (sestrica verjetno)"! V presenečenju in zadregi pogledam tega "atija" in v moje olajšanje se mi je samo razumevajoče nasmehnil. Verjetno je razumel...oh, ti očetje...
Za razliko od tebe *anč* je na srečo naša punca še tolk majhna, da ji je še vseeno kaj ima na sebi oblečeno.

Najljubše oblačilo našega najmlajšega, ko je bil star dve leti je bila plenička, majčka in škornje za dež. Neko jutro, ko smo se spravljali v vrtec, mu jaz oblečem hlače, on si jih sleče in reče, da bo danes najbolj modern, bo bil brez hlač in v svojih škornjih. Zraven si je nataknil še zimsko kapo in ni bilo načina da ga prepričam, da brez hlač ne gre. Z veliko joka in truda smo le oblekli hlače in odšli v vrtec.  Seveda smo zimsko kapo pustili doma, saj je bila topla pomlad.

_____________________________

Život ide dalje,
život brzo odlazi...

Svojih otrok še nimam, zato lahk napišem samo svojo dogodivščino.

Zvečer nikakor nisem hotla v kopalnico, no ja pod tuš, pa zobke že, samo potem je nastal problem, ker se nisem hotela preoblečt v pižamo. Sem rekla mami: Zakaj se je vsak večer potrebno oblačit v pižamo, če bom pa itak zjutraj oblekla ista oblačila  pa še mrzla ne bojo
Sem bila že takrat racionalna
Mami me je morala vsak večer prepričevati in prepričevati . Smo vsak dan posebej sklepale kompromis . Ko se je zbudila, je dala za par munut na radiator (v času kurilne sezone) oblačila, tako da so bila topla