Imam vprašanje za tiste mamice, ki imajo novega partnerja. Kako ga sprejmajo otroci ?
Moja deklica ima 2 leti, že 1 leto imam novega partnerja, ki je sicer tudi sam oče, ve kako z otroci, je na splošno krasen, do mene in nje. Vendar ima naša mala izrazita nihanja v razpoloženju do njega.
Kadar sta sama, se vse zmenita, ga uboga, upošteva, se zabavata. Kadar njega ni zraven, ves čas sprašuje po njem, je njena prva beseda zjutraj in zadnja zvečer. Kopa smo skupaj, ne dovoli,da se jo dotakne, prime za roko, razen, če imam dober dan, potem se krasno zabavata. Super sprejema tudi njegove otroke, predvsem hčerko, čeprav so vsi starejši. Midva sva pred njo umirjena, kar se tiče dotikov oz izražanja naklonjenosti, toliko pač, kot je primerno za pred otrokom.
Občutek imam, da ima naša mala težave s pozornostjo (da ji on jemlje mojo pozornost), čeprav se vedno enako ukvarjam in pogovarjam z njo, ne glede na njegovo prisotnost.
Nobenemu od naju ni jasno, zakaj ga v moji prisotnosti velikokrat zavrača, po drugi strani pa ob njegovi odsotnosti ne more brez njega.
Stiki z njenim očkom so redni, odnosi z bivšim skladni, tudi on ima novo partnerko, ki jo naša damica sprejema, je pa res, da se očkova punca več ukvarja z njo kot očka
Torej, razmišljala sva že, da bi za mnenje pocprašala kakšnega psihologa, pa ne vem, kje naj ga sploh iščem.
Hvala za vsak nasvet, idejo, mnenje.

Sicer o tem nimam pojma, ampak mogoče najbolje kar kak otroški psiholog ali pa družinski terapevt. Sicer izgleda, da imate vse kar pošlihtano in bo mogoče tudi ta faza kmallu minila, saj mala sicer sprejema partnerja in ima tudi dobre dneve, tudi kadar ste skup.

Da pa te malo potolažim: mali so ljubosumni tudi na svoje biološke starše - kolikokrat misliš, da nama pustita, da se primeva za roke? Čisto vsakič se ena vmes vrine: "Spustita se! Jaz bom tuki vmes!" Res da bi težko rekla, da sva umirjena v izkazovanju ljubezni, ampak saj sva jima starša, hudiča, veseli naj bosta, da se mava rada .

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

naša jih je imela takrat, ko je bil njen oče veliko odsoten (videla ga je samo občasno). zdaj, ko smo spet skupaj, se je to ful popravilo. verjetno je IMHO povezano s tem, da ne ve ali je "vaš" ali ni (ker ne živite skupaj).

Ja, to je pa tudi pri nas - če je cel da na terenu, je dostikrat katera jezna nanj in ga sploh noče pozdravit "za kazen". Se mora včasih prav opravičit .

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Punce samo za pojasnilo: živimo skupaj.
Tako, da se vidita vsako jutro in vse popoldneve/večere/vikende, kadar mala ni pri očetu. Z nami živi tudi njegov najstarejši sin, ostala otroka a vsak drug vikend (imamo kar pestro ).
Največja težava je, kadar mene dalj časa ne vidi, npr ko pride iz vrtca, ko pride iz obiska pri očetu. Takrat je ekstra senzibilna name in do njega kar malce sovražno nastrojena (česar ji ne jaz ne on ne pustiva). Potem se unese in se lahko skrivata. Samo prijet se mu pa ne pusti.
Ampak ko grem ponjo v vrtec, me že sprašuje kje je on, ko se zjutraj zbudi, gre pokukat če še spi, ali ga gre zbudit za kavo, najraje njemu pokaže, da je bila pridna in je vse pojedla,... Da bi pa bila pri njemu v naročju pa niti v sanjah (hoče kar udarit). In včasih, če on mene prime, ko je ona v mojem naročju, mu rine roko stran.
Ni mi jasna ta njena dvojnost.
Je pa res, da je načeloma taka do moških (razen do očka). Ženskam bo zlezla v naročje, moškim pa nikakor, še posebej, če so višje postave (kar so večinoma vsi okoli nje, razen njenega očka).
Nama ni več nič jasno.

Ja, to je logično. Se dogaja tudi v normalnih družinah v "mama fazi". Verjetno ni toliko časa in ni tako hudo (čeprav zna bit tudi mama faza kar naporna, na srečo ne traja večno:).
Hehe, to tudi malidve včasih delata - zdaj je mami moja, jasno?!

Verjamem pa, da ti je težje, ker se vedno sprašuješ, kaj je od situacije (da pač to ni njen oče) in kaj je od faze ali česa drugega - to ej nam prihranjeno.


Pri nas je imela Ronja izrazito fazo, ko ni marala moških, to je bilo malo potem, ko se je Lejla rodila in se je verjetno še malo bolj nesigurno počutila. Sem celo poklicala prijateljico, ki se s tem ukvarja, ker sem se bala, da ji je kdo kdaj kaj naredil, da zganja tako paniko že če ji kdo hoče pomagat slečt bundico (razen očija, seveda, ta je smel vse). Ampak ko sem ji opisala vse skup, me je potolažila, ni bilo res nič narobe, samo malo bolj občutljiva je bila tisti čas na moške, pač faza. Se je uneslo. Še zdaj mogoče prej zaupa ženskam, vendar se mi zdi to normalno, saj se te tudi večinoma bolj ukvarjajo s tujimi otroki in so prijaznejše (večina). Če pa je enak do nje kak fant zdaj, pa ni več problema.

Mogoče je mala malo bolj občutljiva zaradi vseh sprememb (novi partner je prišel živet k vam, pa še njegov sin, pa še dva prihajata vsake 14 dni) in se ne ve točno kam postavit. MOra sprocesirat, da ima dva moška, ki jo imata rada, v svojem življenju in da ji noben ne bo vzel mami.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Tako kot berem tvoj post se mi zdi normalna razvojna faza. Pri nas sta imela oba to fazo, je bil moj dragi včasih kar malo užaljen. Sedaj pa je veliko bolje se pa veliko tudi nanj obračata. So sedaj tudi trenutki ko pa mora oči narediti to pa to in mami ne dobra.
Mislim da ga je čisto sprejela če ne nebi tako po njem spraševala in se nebi z njim zabavala.

Pomoje tudi ni panike. Naš je že krožnik razbil od jeze, ker sva se z mojim (njegovim očkom!) poljubila in objela. Takrat je bil ravno kakšni dve leti stra. Zdaj, par mesecev kasneje, je mogoče nekoliko bolje, a vseeno se vmes vrine, če se objemava itd.  

Moj dveletnik tud men ne pusti, da se ga dotaknem, če je pri mamici , ko sva sama sem pa zakon. Čisto normalno obnašanje dveletnika, tko da ni panike pomojem.

Tudi jaz se strinjam, da je to samo faza. Naš dveletni mulček tudi ne mara, da se ati in mami objameta brez njega vmes  . Pa velikokrat ne pusti, da ga ati vodi za roko, je samo mami ok. Če atija ni, non stop sprašuje kje je, ko pa pride pa sili vame, čeprav še 5 minut nazaj nisem bila ok  Pač dvoletniške fore. Mislim, da je tvoja hči partnerja čisto sprejela, samo take tipične fore tamalih ima, ki te lahko čisto zatravmirajo. Meni je bilo npr. kar malo hudo, ko je šel tamali čez "ati fazo". Jaz nisem bila dobra za nič, niti za menjavo plenic ne.  Ati sem, ati tja, kje je ati. Ampak je minila, tako kot je milila mami faza. Zdaj ima pa pač fazo "še sam ne vem, kaj bi rad". 

Men naša dveletnica ne pusti, da bi ji dala lupčka. Podobne finte ima pri babici/očetu (mojem možu) - dokler ni mene zraven, sta zakon, potem pa begaj. Mislim, da te nima kaj pretirano skrbet, dveletniki imajo razne fore. Važno, da sicer fajn klapate.

_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

Tudi pri nas je isto... Zjutraj in zvečer obvezno išče atija, če ga ni skos sprašuje po njem, ko smo pa skupaj, pa je mami.. razen če jo mami kaj skrega ali ji ne dovoli, potem je pa seveda ati.

misamuk, ne potrebujete psihologa, ker se tvoja punčka obnaša pravilno-normalno-kot je prav v njeni situaciji.
1.tvojega partnerja kadar sta sama uboga, ker imata vidva normalen odnos-zato mu zaupa.
2.njegovo hčerko ima rada ker je pač starejša punčka s katero se lahko identificira.
3.kadar ste skupaj vsi trije tvojega partnerja ne potrebuje ker si tam ti, njena mama.
Glede na to, da ima stike s svojim očetom,pa čeprav se on z njo ne ukvarja in ima posredne stike z njim preko ljudi, ki njemu nekaj pomenijo,pa tudi-lažje se identificira z njegovo punco kot z njim, ker je ženska-in vedno bo tako, glede na vse to-pozornosti in ljubkovanja s tvojim partnerjem ne potrebuje, ker svojega "moškega-očeta-alfa samca" ne glede na to kakšen je -ima. Njega je navajena, njega ljubi, on je njen oče. Tvoj partner je moški, ki lepo skrbi za njeno mamo, ob njem je mama srečna-mirna-zadovolja, zato ga punčka spoštuje in ceni. Nikoli ne bo imela težav z upoštevanjem njega kot avtoritete-zaščitnika v tvoji odsotnosti. Tvoja prisotnost pa bo ta njun red vedno porušila, ker si navsezadnje ti tista ženska, ki jo veže samo z enim moškim-njenim očetom. In vedno bo tako. Super se boste imeli in lepo vam bo.
Iz tvojega posta sklepam, da vsi delate prav in se tvoja punčka odlično počuti-verjemi, nič ji ne manjka, sploh pa niti v sanjah, podzavestno-ma, niti slučajno-ne tekmuje s tvojim novim partnerjem za pozornost.
Govorim ti iz lastnih izkušenj.



< Sporočilo je popravil polma -- 29.9.2011 1:40:34 >

_____________________________

Še never nisem bla tko bed k hojte!!!