Joj, Silva, kot da bi jaz pisala!
Timotej sploh ne dovoli nikakršnega dotikanja po obrazu, že umijem ga težko, kaj šele, da bi mu kaj zobke pogledala, ali celo očistila, nos je pa sploh poglavje zase. Niti pod razno nisem nič uspela z vatiranimi palčkami ali vatko, saj je tako opletal, da sploh do nosa nisem prišla. In kako naj mu sploh hakšne kapljice špricnem v nos?:zmeden:
Zato kar fino namočim krpico in ko ga umivam po obrazku, steče par kapljic vode pač v nosek in se namoči.
Zdaj sem kupila aspirator od Chicota, je fino mehek. Pucanje noska je zdaj skupiunski projekt. Skupaj se uležemo na posteljo, mož ga z obema rokama (! ! !) drži za glavo in roke, jaz mu skušam s telesom napol blokirat noge,...Je treba namreč eno nosnico zatisnit, ko drugo pucaš...Mali se pa zvija, dere, kriči, brca, krili z rokami, ves zaripel v obraz...
Če bi nas kdo videl, bi si mislil, kaj neki počnemo z njim...:ups:
Kadar sem sama, ga pa posedem na previjalno mizo, z bokom obrnem proti meni, ga z eno roko objamem in pritisnem glavico k svojim prsim, da je kolikortoliko pri miru in poskušam kaj očistit. Povdarek je na "poskušam". Ko je konec je pa takoj dobre volje.
Joj, kaj vse se starši spomnimo za reševanje težav in težavic...:)-
Zdaj ko smo se zverzirali, še kar hitro opravimo in je pol mir.
Lp,
Teja:)