Pozdravljene nosečke,

odpiram eno temo, ki je namenjena vsem v veselem pričakovanju, ne glede na mesec PDP :). Upam, da s tem ne kršim kakšnih pravil, v nasprotnem primeru pa prosim za izbris. Namreč opažam, da se velikokrat zgodi, da posamezne teme po mesecih tam nekje po pregledu NS počasi zamrejo, ker se večina uporabnic preseli na FB. No tu pa bi se mogoče lahko zbrale vse ostale, ki raje ostajamo kar na forumih, če boste za (in če nas bo sploh kaj ).
Verjamem, da imamo dosti materiala za čvek, ne glede na naš trenutni teden . Tiste, ki so še bolj na začetku bodo lahko videle kaj jih še čaka , tiste, ki pa gredo že proti koncu pa mogoče lahko delijo kako svojo izkušnjo glede tega in onega in pomirijo ostale.
No, jaz bom jutri dopolnila 19. teden, počutim se super (razen, da so mi že na začetku diagnosticirali gestacijski diabetes ) in že nekaj časa čutim gibe . Prejšnji teden sem povedala šefici v službi, no ravno danes pa še 'ta glavnemu' direktorju, tako da se mi je kar malo odvalil kamen od srca .
Upam da tale tema zaživi, pozdravček vsem!

Pozdravljena minanaa

Pa da malo oživim tvojo temo. Tudi jaz bi raje klepetala tukaj kot na FB.

Sama sem ravnokar izvedela da sem noseča. Test sem naredila 2 dni pred predvideno menstruacijo, ki je takoj pokazal dve črtici. Včeraj sem naredila še digitalni celar blue test ki je pokazal nosečnost ter 2-3 tedne.

Sem zelo zelo vsele vendar me je poleg tega nenormalno strah kajti pred 3 meseci sem imela sponani splav v 5 ali 6 tednu . Zanosila sem takoj, potem pa je šlo vse navzdol, nisem se počutila nosečo in kasneje sem začela krvaveti, najprej rjava kri, kasneje močenjša rdeča.
Strah me je , da se tudi sedaj nosečnost ne bi normalno razvila. Prav tako, v prejšnji nisečnosti nisem imela posebnih znakov, ne slabosti, nič, razen napihnjenosti. Sedaj, je podobno, sem napihnjena, to pa je tudi vse. Kdaj so se tebi začeli pojavljati prvi znaki? Glede na to, da sem res šele na začetku, ali me mora skrbeti , ker še posebnihb znakov nimam? zato sem se odločila, da bo preverjala nivo hormona z clear blujem, ki mi pokaže tedne, in predvidevam, da če gre vse tako kot mora, bi čez cca 1 teden ali 2 moral test pokazati 3+ tedne?
Poskušam odmisliti in razmišljati pozitivno, upam, da bo vse ok.

Kako pa poteka tvoja nosečnost? Kako s epočutiš? Prvič slišim za gestacijski diabetes, ali moraš biti na kakšni posebni dieti?

Juhu, končno še ena . Pripravi se na spis .

Najprej iskrene čestitke! Verjamem, da si zaskrbljena po takšni izkušnji in te čisto razumem. Tudi jaz sem prvič zanosila lani v začetku novembra, potem pa sem v 11. tednu na prvem pregledu izvedela, da je v maternici samo prazna gestacijska vrečka, brez ploda. Takrat sem prvič slišala, da se lahko tudi kaj takega zgodi (in da to niti ni tako redko). Dobila sem napotnico za prekinitev nosečnosti, ker po naravni poti oz. samo od sebe ni šlo naprej. No potem pa se tudi s tabletkami ni hotelo sčistiti in šele po dveh abrazijah sem v začetku februarja izvedela, da je končno vse ok. Kar naporno mi je bilo sprocesirati, da v maternici ni najbolj ključne "sestavine", hkrati pa ostali zametki nosečnosti nočejo in nočejo ven in sem tehnično še vedno noseča. Je bil kar šok, sploh ker sva se oba res zelo veselila.

Drugič nama je uspelo v prvo in so bili občutki do prvega pregleda povsem drugačni. Sama zaskrbljenost in zadržanost, ker si po takšni izkušnji ne upaš preveč upati in obetati. Še vse tja do nuhalne si nisva čisto pustila, da bi se resnično veselila in mislim, da šele zdaj proti koncu, ko je tudi trebušček že toliko zrasel, da se ga ne spregledati, postaja vse skupaj resnično. Držim pesti, da čimprej mine čas do prvega pregleda, kjer boš slišala močne utripe in videla malega črvička, kako ga žura na toplem .

Moram rečt, da jaz posebnih znakov nisem imela. Prvič so me za znoret bolele prsi, to pa je bilo to. Drugič pa nič takšnega, da bi prav izpostavila. Brez nekih opaznih slabosti ali pa da bi se mi spremenil okus. Bruhala sem samo enkrat, pa še to nisem prepričana ali od obroka ali od dejanske slabosti. Tudi prsi me niso nič kaj bolele, ni me špikalo po jajčnikih. Edini opazen znak je bil izostanek menstruacije. Jaz se na tvojem mestu ne bi preveč obremenjevala na zalogo, ker je vsaka nosečnost drugačna in tudi znaki, ki jo spremljajo so lahko čisto različni, ali pa jih celo sploh ni. Če ti res ne da miru, pa lahko greš preverit beta hcg dvakrat v razponu 2-3 dni, če se je v tem času vrednost podvojila, potem nosečnost napreduje, kot bi naj! To je pomoje še najbolj učinkovita metoda, ker tile urinski testi ne verjamem, da so super zanesljivi kar se natačnosti tiče.

Jaz sem trenutno v 33. tednu in zdaj bo šlo počasi zares. Sem sredi raziskovanja kaj sploh rabim in koliko česa, ker kot prvorodka nimam pojma . Imava že večje kose, npr. voziček, posteljico, previjalno komodo, avtosedež... Ampak še ničesar od oblačil, kozmetike in pripomočkov za nego, dojenje.

Drugače se počutim precej ok. Zredila sem se 5 kg, otroček pa je za kak dober teden nad povprečjem, tako da si vzame zase več kot dovolj . Zdaj se je že kar precej spustil, glavica je ful nizko v medenici, kar bi naj blo super za porod. Bomo videli. Sicer pa sem od 25. tedna naprej na bolniški, ker sem zaradi nosečniške sladkorne dobila inzulin . Sem na dieti, 4x na dan merim vrednosti KS in pred kosilom ter večerjo si vbrizgam do 4 enote inzulina (po potrebi, glede na obrok). Komaj čakam, da rodim in upam, da bo po porodu tudi diabetes izzvenel (večinoma je temu tako). Potem pa grem na en velik krožnik testenin, pico in tortico .

Joj, sem bila konkretno predolga.

Živijo,

Joj tega me je najbolj strah. Si sploh ne predstavljam, kako težko je bilo, ko si izvedela. Ker 11 teden je že kar veliko. Meni se je spontani splav zgodil kar hitro in takrat mi je bilo hudo. Najbolj me grabi panika, ko prebiram malo po netu in vidim, koliko puncam se splav ponavlja. Res res upam, da se ne bo ponovilo v mojem primeru saj si res želim doječka. Tudi jaz komaj čakam do prvega pregleda. Nisem ravno prepričana kdaj je najbolje da grem na 1. pregled. Zadnjo menstruacijo sem imela 23 oktobra tako da računam da bi bil pregled šele okoli božiča oz. po božiču, če bo zdravnica sploh takrat doegljiva. Po pravici, mi je že to “strah” poklicati, saj sem že v prvi nosečnosti imela naročen datum, potem pa sploh ni prišlo tako daleč.

No bom sedja razmišljala pozitivno

Torej znakov posebnih nimam, sem napihnjana kot balon, malo me špika v jajčnikih, to pa je to.po pravici bi raje imela močne znake, tako bi vsaj vedela, da se kaj dogaja. Upam, da do tega še pride. Je pa res da bi menstruacijo morala imeti dva dni nazaj tako, da je po vsej verjetnosti malo prehitro za znake.

Sem pa zelo vesela zate, še malo, pa boš imela svojo malo štručkov rokah in vse bo super fajn. Oblačil boš po moje veliko tudi dobila, saj veš, vsak prinese kaj lušnega, ko pride prvič na obisk. Zredila pa se res nisi veliko, ene se zredijo po 10 kil ali več, verjetno zaradi diete, ki jo imaš. Verjamm, in upam zate da se bo uredilo samo od sebe in da boš po porodu brez teh težav.

Kdaj si pa prvič začutila, da se nekaj dogaja, prve takšne spremembe v telesu? A že v prvem tromesečju? Ali to pride šele kasneje?

Pomoje je najbolje, da res ohraniš pozitivne misli in ne razmišljaš preveč o črnih scenarijih. Ja, je grozno, če se zgodi, ko se zgodi. Ampak je del življenja in ko greš skozi takšno izkušnjo šele spoznaš koliko moči premoreš kot ženska, kot človek. Mnogo se lahko tudi naučiš o svojem partnerju in o odnosu, ki ga imata. V tem primeru res velja tisto - kar te ne ubije, te okrepi.

Jaz bi se na tvojem mestu počasi kar naročila na pregled, da se boš imela česa veseliti in odštevati dneve. Moja ginekologinja v teoriji ne naroča prej kot v 9 tednu, ampak praksa je pa tam okoli 10.-11. tedna. Imajo pa po ambulantah zelo različno. Ko čakaš na prvi pregled se ti zdi to nemogoče daleč stran, ampak mogoče je res smiselna praksa, ker se do takrat že veliko stvari malo bolj izkristalizira in se izognemo nekim začetnim negotovostim.

Ti si še res čisto na začetku . Mislim, da najpogosteje kaki bolj konkretni znaki nastopijo šele tam okoli šestega tedna, tako da se jaz na tvojem mestu res ne bi preveč obremenjevala. Možno, da te še čakajo, ali pa tudi ne. Ko sva midva prvi mesec nehala uporabljati zaščito sem jaz že par dni pred menstruacijo imela vse mogoče znake, od napihnjenosti, špikanja, bolečih prsi, celo vgnezditveno krvavitev se mi je zdelo, da sem opazila . Potem iz tega seveda nič ni bilo. Tako, da psiha tudi dela svoje.

Ja, oblačilc bom najbrž res kaj dobila, ampak nimam pojma koliko in kaj (in koliko in kaj sploh rabim ). Tako da trenutno v temle stanju nosečniških možganov, gnezdenja in ob black friday akcijah ( ) bašem spletne košarice in potem zapiram okenčka . No ja, če me kaj resno ne preseneti, še imam nekaj časa da pripravim in nabavim vse potrebno.

Glede teže sem vsakič znova kregana, tako pri ginekologinji kot v diabetološki ambulanti. Nezadostno pridobivanje teže in velikost ploda na zgornji meji je tudi en izmed razlogov, da so se odločili za uvedbo inzulina in od takrat je malo bolje. Saj se res trudim, se mi zdi, da se mi celo življenje že samo okoli hrane vrti, ampak čez 60kg ne prilezem. Imam pa občutek, da bom v zadnjih tednih še kaj pridobila, tako da jaz se kaj dosti ne sekiram glede tega.

Hm, kdaj sem prvič začutila, da se nekaj dogaja. Odkrito povedano je bilo to najbrž ob prvi brciki, prej ne. Čisto prvo sem začutila v 15 t 5 d in takrat sem se spraševala ali je to res to. Potem pa od 17. tedna naprej ugotovila, da ja, to je definitivno to :). Prej pa je res tak surrealističen občutek, ko sicer veš, da v tebi nekaj raste, si tudi že slišal utripe in videl malega vesoljčka, ampak opaziš pa tega ne in je občutek dejansko tak, kot da je vse po starem. Najbrž to vsaka dojema malo drugače in če te celo prvo trimesečje mučijo slabosti, sklepam, da imaš malo drugačen pogled na situacijo. Mislim, da sem zaradi prejšnje slabe izkušnje tudi sama vse skupaj spremljala drugače, kot bi sicer. Bolj zadržano in racionalno, si nisem pustila preveč veseliti in fantazirati.

Živijo

Glede teže se ne sekiraj, najbolj važno je da otroček dobi, vse kar potrebuje. Pač spadaš bolj me suhice kako se drugače počutiš? Ali si kupila kaj lepega na Black Firady? Ali sta se s partnerjem raje odločila za presenečenje ali sta želela vedeti spol?

Joj jaz si kar želim, da bi bila tako noseča kot ti. Mene negotovost kar ubija. Čeprav sem oz. poskušam biti pozitivna.
Zadnjič so me nenormalno bolela prsa. Cel dan. zvečer, ko sem ležala pred tv, pa je nenadoma nehalo. Potem me je ponoči pograbila panika. Saj veš, nosečniški simptomi so izginili jaz pa cela panična in na trnih. Potem sem sredi noči še enkrat naredila celar blue digitalni test ki je pokazal 3+ tako da hormone si se očitno povišali. Včeraj me je bolel spodnji del križa in čutila sem nakašno zvijanje v spodnjem delu trebuha. Danes je vse ponehalo, malo čustim prsi pa ni tako hudo. Sem malo brez energije ampak čez dan gre.
Seveda sem “obrnala” cel google naokoli in počaz in so baje to normalni simptomi, da je tudi normalno da jih ne čustiš non stop ampak pridejo in grejo. Upam, da je res.
Za pregled so me naročili 12. 12, sem povedala da sem imela sponati splav, tako, da so me verjetno zato naročili malo prej. Takrat bom po mojih izračunih 7 teden in 1 dan. Upam, da bo takrat že vidno, bitje srčka, mislim, da mora biti že vidno. Je pa pri meni malo drugače, ker živim v tujini, zato kar pogrešam svojo ginekologinjo od doma. Drugače so tukaj zelo prijazni, samo saj veš, domače je le najboljše.

Hej,

drugače se kar v redu počutim, se trudim biti precej aktivna. No, proti večeru se mi že kar poznajo tedni, sem hitreje utrujena in vse me boli. Je tako nizko otroček, da se mi vse vezi v medenici kar konkretno raztezajo in se mi zdi, da če kakšen dan pretiravam, kar začnem racati . Iz kavča vstati je pa tudi že kar znanost postala, ali pa vezalke zavezati . Saj bo, se nočem preveč pritoževati, šparam še malo za zadnji mesec .

Ja, Black Friday sem pa letos kar izkoristila. Sicer nisem ravno ljubitelj teh nakupovalnih norij, ampak zdaj sem kar nekaj stvari še dejansko potrebovala in se je večinoma kar izplačalo. Itak sem pa nakupila vse prek spleta, tako da se mi ni bilo treba drenjati po trgovinah. Vzela sem par kosov oblačilc, en komplet različnih velikosti flašk in posodic za shranjevanje mleka, nekaj tetra in povijalnih plenic, koš za plenice, komplet za kopanje (banjica, stojalo, vložek, nekaj kozmetičnih pripomočkov...) in adapterje za voziček, da bomo lahko gor namestili lupinico. Pa od kolegice sem dobila tak kup oblačilc, da se ven ne vidim . Tako, da večinoma imamo že pripravljeno, manjka še nekaj malenkosti, predvsem kozmetika in sanitarni material za dojenčka in zame.

Za spol si je mož itak želel vedeti, pa sva se dogovorila, da bo presenečenje, kot sem želela jaz. Ni pa na nobenem UZ nič kaj sramežljivo bitje in vztrajno razkazuje kaj ima med nogicami, tako, da se moram vedno ful obračati stran . Bomo videli.

Mislim, da so tvoji znaki vzpodbudni, mene so prvič tudi ful prsi bolele, sploh proti večeru. Tudi to, da simptomi pridejo in grejo je čisto normalno. Pa še test ti je pokazal napredek, tako da mislim, da trenutno ni razlogov za skrbi, čimbolj pozitivno naprej! Pregled bo pa tudi že zelo kmalu, tako da ne boš predolgo v negotovosti! Verjamem, da je smotano v tujini, ko si navajen na domače, ampak važno, da so prijazni in razumevajoči. Pri sedmih tednih bi se naj že videl utrip, ja, ampak tako zgodaj je še kar pogosto, da pride tudi do kakšnih miskalkulacij, npr. zaradi nerednih ciklusov ali poznejše vgnezditve kot pričakovano, tako da tudi če bo velikost po UZ kazala za kakšen teden manj, še ni za vreči puške v koruzo. Ampak imam dober občutek, da bo vse ok! Bom držala pesti, da slišiš bitje srca že na prvem pregledu .

Pozdravljene!Pišem kar tu v splošni temi, drugače sem Majčica. Zanima me, če katera med nosečkami dela v vrtcu? Bi bilo fajn poklepetat z nekom iz enakega foha 😄 najbolje pod osebnimi, da ne smetimo tu. Hvala vam že vnaprej in lp 😊

Pozdravljene:)Se pridruzujem tudi jaz, sicer se cisto na zacetku. To je "tretja" nosečnost, doma imam ze dva. Starejsa stara 7,mlajsi bo marca 6. In koncno nama je uspelo, po enem letu in vec..uoam samo, da bo vse ok 😊

Živijo punce, jaz se od va sposlavljan. Zpoet že drugi ss. Res sem žalostna in minilo me je do vsega.
Vam pa res želim uspešno in veselo nosečnost