Moj sin je star 2 leti in 3 mesece. Do pred enim tednom ni še nikoli prespal nikjer drugje kot sam v svoji postelji. In to z veseljem. Potem pa sva verjetno naredila napako. Ponoči pred enim tednom se je zbudil z jokom in da je sanjal neko žival in ga je bilo zelo strah. (tudi podnevi zadnje čase omenja pse  in mačke, ki da grizejo). 3-krat sva ga mirila in naj bi zaspal. On pa obupno jokal in da ga je strah. Pa sem ga odnesla k atiju v posteljo. Naslednjo noč ob 4.zjutraj popolnoma isti scenarij. Tretjo noč pa sploh več ni hotel spat v svojo ampak v zakonsko posteljo. Zdaj spi tam že tretjo noč in zvečer brez atija ob 20.h sploh ne zaspi. V svojo posteljo noče in noče več sam zaspati. Pa kako je bilo to urejeno več kot dve leti!! Potem pa najihna napaka. A kaj, ko se mi je fant smilil, ko je v strahu ponoči jokal? Kako naj otroka spraviva nazaj v njegovo posteljo, da ne bo radikalno izgledalo??? Prosim za nasvete iz vaših izkušenj. Nisem ravno zagovornik, da naj tako ostane, ker od 20.h naprej moraš z njim v posteljo, imamo pa še dojenčka, ki zvečer tudi zahteva svoje.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Mi imamo na srečo v njeni sobi tudi večjo posteljo, na katero se ob joki sredi noči tudi preselim. Logično, da tudi zaspim in se po dveh urah selim nazaj v svojo posteljo. Smo pa v istem starostnem obdobju in traju tudi že cca 1 mesec. Slabše je ob polni luni.