Živjo..
Mene pa samo neki zanima. Moj partner s katerim pričakujema otroka je iz zelo verne družine. moja družina ni pa čisto nič verna.
in se je zapletlo preden se otrok rodi.. takrat ko sem zanosla sma se dogovorila, da ga ne dama krstit..zdj me pa on sili v ta krst..
pa me zanima, če lahko da on otroka krstit, proti moji volji????
S partnerjem nisma poročena. živima vsak zase ker ni možnosti za skupno stanovanje.

lp

Ne vem sicer, a lahko to naredi al ne, glede na to, da nekateri nočejo krstiti brez poročnih listov in vsega tega.
Ne zdi, se mi pa fer to na silo itd. Moj tudi prihaja iz zelo verne družine, jaz iz druge vere in enostavno bo ta odločitev na otorku kaj želi biti. Verjamem, da bo morda njegovim staršem hudo, ker ne bo krščen, hkrati pa verjamem, da jim je vse skup jasno in da to spoštujejo. Z mojim pa veva v kaj sva se spustila in pač ne bo nič s temi ceramonijami.

Lep dogovor vama želim!

Ja midva sva bila že dogovorjena, da ga ne bova dala krstit. ampak zdj njegovi starši tok nangaa prtiskajo..
js upam da se nama bo uspelo dogovorit, drugače dvomim sploh še v najini vezi...

Lahko rečem le to, da mi ni jasno kako to da dovolite da stari starši pritiskajo?? Saj oni so svoje otroke že krstili......ali pa ne, pač kakor jih je bil volja. Mislim, da če si dovolj star da nardiš otroka, potem boš pa že o ostalih zadevah, kar se otroka tiče, lahko sam zrihtal. Samo starim staršem je treba to dovolj jasno povedati. IN potem vsi pritiski čudežno izginejo.

Takole ti bom rekla. A vidva sta cerkveno poročena? V kolikor nista, vama itak ne bodo hoteli krstiti otroka. Če pa sta, v kolikor imate župnika, ki dela strogo po predpisih, brez tvoje privolitve otroka ne bo krstil, ker ga ne sme.  Namreč starša in botri se obvežejo, da bodo otroka vzgajali v krščanski veri, če si pa ti proti in to poveš, pa otroka očitno ne misliš vzgajati v tem duhu, torej nima smisla.
Recimo, mi imamo novega župnika, ki je en mičken bolj napreden od bivšega, ki je bil res v orto mahnjen, celo internetno stran imamo in čist za vic ti nalepim, kaj med drugim gor piše:

Stari starši NE morejo urejati zadev v zvezi s krstom ali botrsko službo svojih vnukov (razen, če bodo sami botri). Vse te stvari urejajo izključno starši otroka, saj je to njihova pravica in dolžnost, da otroke krščansko vzgajajo. Nihče pa nima pravice posegati v njihovo odločitev glede verske vzgoje svojih otrok ali jim to pravico kratiti.

tako da, ja, nisi edina s tem problemom, očitno.
Vsekakor se pogovori s starimi starši, še prej pa s svojim možem. Če ne gre drugače, pa stopi do vašega župnika in mu razloži situacijo. (tudi za krst v drugi župniji mora dati domači župnik soglasje, oz dovolilo.) Otrok bo enkrat dovolj star, da se bo o tem odločal sam, pa če se bo videl v veri, se lahko da krstiti takrat. In, ja, tudi to piše na naši spletni strani, sicer kot opcija  za cerkveno neporočene pare, ki bi želeli krstiti otroka, pa vseeno.

_____________________________

Jst.

Če sta bila vidva že dogovorjena in bo zdaj spremenil svojo odločitev in še tebe silil v nekaj, kar ti ni, zaradi svojih staršev, potem je problem precej globlji kot samo krst. Sama na tvojem mestu ne bi popustila, ker to pomeni, da bosta stara starša lahko odločala o mnogočem v vašem življenju, jaz se pa tega ne bi šla. Dogovorila sta se - vidva, ki se vaju to tiče, otrok se še vedno lahko sam krsti, če se hoče, ko se zato lahko sam odloči. NIč ne izgubi s tem, kvečjemu pridobi lahko. Če je kje kak bog, mu verjetno precej dol visi, ali je bil nekdo poškorpljen z vodico ali ne. Gleda po moje kaj drugega prej. (to se celo verniki navadno strinjajo). To, da pa postavi besedo staršev pred tvojo, pa je po moje tisto, kar bi en pameten bog prej gledal - ker pove precej o njem... zato tu ne bi popuščala.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Hvala Klemy82.
Midva sploh nisva poročena...
popustila pa glede krsta ne bom, ker sem jaz bila samo enkrat v cerkvi in še to samo na enem šolskem izletu na ogledu.
lp

Ful je težko kaj napisat, ker vaju ne poznam in lahko preberem le tvoj post.

Nekako mi se zdi, da masta malo globlji problem kot pa samo tale krst. Ker že to mi ne gre nekako, da ne živite skupaj. Če je placa zate , je placa tudi za tvojega partnerja oz očeta otroka. Mogoče sem staromodna, vendar jaz ne vidim prihodnosti družine, če se tega ne uredita. In, ko bosta mela to urejeno, bo dosti lažje urejat vse ostale stvari.

Sploh pa ne verjamem kaj dosti v zveze, ki ne živijo prej skupaj, oz v zveze, ko ženska zanosi, ko sta še fant in punca,... žal imam tako mnenje, ampak to je samo moje mnenje.

Mislim, da je najboljše, da se nekam skupaj preselita in se temeljito pogovorita. Življenje vajihno in otrokovo si bosta pa sama krojila, tako lažje, ker bosta sama in ne pod vplivom staršev. Če je tvoj fant ok, ne bo pod prevelikim vplivom staršev, ampak bo držal s tabo.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Verjetno se razlikuje od župnika do župnika.
Pri moji sestrični je bilo enako, le da on ni bil za krst in je to domačemu župniku tudi povedal, zato župnik ni hotel krstit otroka.
Čez par mesecev sta šla žal narazen (ne zaradi krsta) in je šla ona otroka krstit v drugi kraj, kjer župnik sploh ni nič spraševal.

Vama pa želim, da se nekak zmenita in nikakor ne poslušajta babic in dedkov. Otrok je/bo vajin in vidva se odločita kaj in kako.

Pri nas je pa tako,da sm jz iz verne družine,sm krščena,imam sv.obhajilo in birmo,moj pa je druge vere,imava pa tudi malo punčko-pač sva se dogovorila,da je ne bova krstila,ko bo večja pa naj sama odloča o veri.Res,da so me na začetku moji starši spraševali,če bo krst,pol pa sm jim jasno povedala,da ga ne bo in tko nimam zdej nobenih problemov glede tega.

Jaz pa sploh ne razumem, zakaj se taka panika dela okoli krsta. Po moje so druge stvari zadaj. Sploh pa ko govorite, da se starši in botri obvežejo, da bodo otroka vzgajali v krščanski veri je en lari fari... Eni itak, dajo otroka krstit samo zato ker je moderno, al pa zato, da družino naberejo ne kupu ob rojstvu otroka, ne pa zaradi krščanske vere. Otroka lahko vzgajaš v dobrega in poštenega človeka tudi brez krsta.

Pri vama pa imam tudi jaz nekako občutek, da ne gre samo za krst, ampak z uveljavljanje volje. Sploh pa tvoj partner bi se moral potegniti zate.

Moj je ateist, jaz sem bila krščansko vzgojena in imam vse zakramente in ko je 1x samkrat začel moj dedi mojega najedat glede krsta, sem povedala, da je to najina stvar in da se v to nihče ne bo utikal, da sva se OBA tako odločila in pika. Pa je bila stvar zaključena za vedno. Pa ima dedi še vedno tako rad, da kar poskakuje od veselja ko ga vidi .




_____________________________

Z otročičkom ljubezen dobi novo dimenzijo.

Midva nisva cerkveno poročena, pa so nama brez problema krstili otroke...ne vem kje je to fora,. moj mož nima niti 1 zakramenta, ni bil pa nikoli proti temu, ker sem jst želela da so otroci krščeni!

Če pa lahko samo oče krsti otroka..kaj pa vem, pomoje je možno vse

Uff ta pa je težka .
Nestrinjanje okoli krsta bo še najmanjši problem.

to ni res..midva NISVA poročena, moj NI krščen pa sva dala tamauga useen krstit..moj je bil zlo proti ker pač on ni odraščal s tem, ampak pač prilagajanje..ne prčakujem da bo zdj obiskoval verouk ampak krst sem pa želela da ima..vsak mal popusti pa je ane


_____________________________

Opazujem te kako mirno spiš, te pobožam in ti že stotič preštejem vse prstke...In šele, ko tvoja dlan leži v moji, opazim, kako zares majhen si. Tako majhen si-pomeniš pa mi ves svet!

No nekako bomo že zrihtali da bo prav...
hvala za odgovore...

DA NE BI!! btw: a je tvoj ded baba al ded?!

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Če je njegov oče in tvoj partner potem je to stvar vaju obeh. Poročenost in kje živite ne vpliva na to čisto nič.

Morda si delaš utvare, da je otrok tvoja last, ker živi pri tebi samo tak način bo prinesel samo razdor med vaju. Če to hočeš, potem uveljavi svojo moč. Samo neumni ne pričakuje, da se to ne bo poznalo na odnosu.

Je pa čisto enostavno. Če nisi verna, ti krst, razen "deklarativne svoboščine" ne pomeni nič. Torej če ti ne pomeni nič, zakaj ti toliko pomeni ne krstiti. Raje se vprašaj zakaj si pripravljena za nekaj "kar ti ne pomeni nič" raskirati veliko. Ker imaš moč?

Oba sta brez "finančnih" zmožnosti. Oba vaju podpirajo starši. .... Če vama je prav ali ne, ob vajinih staršev sta odvisna in bosta odvisna še nekaj časa.



Čakam na naslednjo tvojo temo z naslovom "sama sem..."  Ker ne gre za krst. Gre za vaše medsebojne odnose. In če nimate čuta za to, kaj je drugemu pomembno in to upoštevati si boste samo ustvarili zamere (to pa bo za vaju res lepa popotnica).

Tu pa se obnašate kot da so vsi ostali "nepomebni" in samo vaše želje štejejo. Vzgojeni v duhu "najpomembnejši sem", "zaslužim si najboljše", ....  so v bistvu prikrit egoizem ki vodi v rušenje medsebojnih odnosov. Nihče niti ne more prenesti misli: "tudi moj bližnji je pomemben".


Ko imajo otroci otroke ... ... se obnašajo otročje


< Sporočilo je popravil tehnofil -- 13.11.2010 21:17:32 >

podpis

Lej, po kanonskem pravu župnik ne sme krstiti mladoletnega otroka, katerega starši nimajo (vseh) zakramentov. Zdaj je pa od župnika do župnika odvisno, koliko komplicira. Pri nas ni šanse, tudi mene domači župnik ni hotel krstit, ker moja dva nista bila cerkveno poročena, nista pa se smela cerkveno poročit, ker je bila moja mama ločenka. Me je pa brez problema krstil en drug župnik.  Tudi tu, kjer živim zdaj, župnik noče krstit otrok neporočenih staršev, se pa seveda lahko otrok, ko je polnoleten odloči za krst, tu pa starši niso več važni. Če je pa župnik bolj liberalen, oz ne komplicira okoli teh stvari, se da pa vse zmenit.
Tako da avtorica, če nista poročena, župnik pa je malo bolj siten glede teh zadev, vama otroka ne bo hotel krstit, od njega odvisno.


_____________________________

Jst.

V ZCP (Zakonik cerkvenega prava) je v kanonu. 868 zapisano, da je za dopustnost svetega krsta potrebno soglasje vsaj enega od staršev.
Glede na to, da nista poročena se seveda lahko krsti otroka (je pa res, da marsikateri duhovnik dela po svoje).

Jaz nisem krščena, torej tudi nimam nič veze s krščanskim naukom in vero. Moj ima krst, obhajilo, birmo (čeprav je moral ponavljati - ja bil je upornik), edino poročena nisva sploh, kaj šele cerkveno.
Za otroka sva se že pred zanositvijo strinjala, da ne bojo krščeni. In hvala bogu je tako tudi ostalo, ker če bi si tukaj premislil, bi resno razmislila o najinem odnosu.
Kaj pa o tem mislijo starši in okolica mi je pa prav čisto popolnoma vseeno. Oni so svoje naredili pri svojih otrocih.

Je pa čisto enostavno. Če nisi verna, ti krst, razen "deklarativne svoboščine" ne pomeni nič. Torej če ti ne pomeni nič, zakaj ti toliko pomeni ne krstiti. Raje se vprašaj zakaj si pripravljena za nekaj "kar ti ne pomeni nič" raskirati veliko. Ker imaš moč? 

Glede tega pa lahko napišem takole: povej mi en dober razlog, zakaj dati krstit.
Jaz ti svojega takoj povem zakaj ne:  ker mi ta vera in krst nič ne pomeni, otroka tudi ne bom vzgajala v tej veri (ne bomo hodili k maši, k verouku, ne poznamo verskih praznikov in jih ne praznujemo) in ker se lahko otrok ko bo dovolj star odloči kakorkoli si bo pač želel.
Moj mi pa kljub strogi krščanski vzgoji v mladih letih vseeno ni znal povedati nobenega dobrega razloga za krst.
Če bi ga dala krstit mi je nekako tako, kot bi se vpisali v neko društvo in ne bi nikoli šli tja, ker nas vsebina in dejavnost tega društva sploh ne zanimata.

Sem isto razmišljala, ko sem te poste brala.



Če ti je vseeno, če je tvoj otrok vpisan v tem "društvu", zakaj potem ne ugodiš želji svojega dragega? Njegovo veselje meni prevlada nad nečim, kar mi je itak vseeno. Isto bi lahko on rekel, da bo premislil o vajinem odnosu, če ti ne bi popustila, če bi njemu to toliko pomenilo.

Se pa strinjam, da imata roksana in njen en večji problem od tega, če bo otrok krščen ali ne.