Danes mi je (spet) počil film.
Karkoli naredim, Jan ne upošteva ure niti malo. Ko je treba kam oditi, mu je še nekako jasno, kdaj mora iti, da ne bo zamudil, ampak ko se kam odpravlja, sem tako ali tako vedno jaz zraven (ali pa Kamikaza) in je skoraj nemogoče, da bi zamudil. Ko pa bi bilo treba, da se od nekje vrne... groza in strah...
Letos bo star 9 let in iz šole (3. razred 9-letke) že celo leto hodi sam. Od doma do šole mu je treba samo čez park, zato se mi ni treba bati kakšnega prometa. In ker nekoliko samostojen pa že mora biti pri teh letih, gre v šolo in iz šole sam. Po pouku in popoldanskem varstvu ima 3x tedensko še interesne dejavnosti (predvsem športne), zato bi moral 3x priti domov ob 17:30, 2x pa ob 16:00. Mislite, da je kdaj točen? Ja, pa kaj še...
Ure so razporejene po celi šoli, ima jo popoldanska vzgojiteljica in ima jo tudi Jan sam. Zna gledati na uro (na navadno in na digitalno). Pa nič ne pomaga. Seveda - če hočeš videti in vedeti, koliko je ura, moraš POGLEDATI nanjo. Jan pa ne pogleda. Kar v končni fazi pomeni, da se niti ne zlaže, ko reče, da ni vedel, koliko je ura. Večinoma pa na uro pogledamo, ko nas ZANIMA, koliko je ura. Njega pa to nikoli ne zanima.
Ko gre na igrišče med bloki, je enako. Sicer večinoma zahtevam, da najprej naredi domače naloge, ven gre pa lahko šele potem. Kar med tednom znese cca. 2x, da je zunaj nekje do Dnevnika. No, do takrat bi mu jaz pustila. Kakor po čudežu je samo enkrat prišel domov ob 19:00. Danes sem gospodiča iskala po celih Jaršah! Vprašal me je, če gre lahko k sosedovemu otroku za eno uro. Pa sem mu pustila. Ko ga ni bilo po dveh urah, sem ga šla pa iskat. Ni ga bilo pri sosedu in tudi pri treh drugih sošolcih. Niti na vseh treh igriščih ne, s šolskim vred. Ob 20:30 se pa prikaže pred vrati bloka, kakor da ni bilo nič. In ven je šel skupaj s svojo uro!
Verjemite, da smo preizkusili vse. Kakor pri pospravljanju. Pa nič ne zaleže. Enkrat je celo rekel, da ko sem mu dovolila biti zunaj do 19:00, je ob 19:30 ugotovil, da zamuja pol ure. In ker je bil pozen že takrat, ko je sploh ugotovil, da je pozen, je ugotovil, da bo kaznovan v vsakem primeru - ali pride ob 19:30 ali pa ob 20:30. In je ostal zunaj, dokler nisme prišla ponj. Mislim, je...
Ja, tudi to ne zaleže, da ob določeni uri hodim ven ponj. Skregava se že na igrišču, ko ga najdem, kajti nikoli ni tam, kjer obljubi, da bo. Če mu rečem, da mu dovolim biti samo za blokom, ga najdem na igralih v sosednji ulici. Pa če bi mu na čelo napisala, kam lahko gre in kam ne in če bi mi pisno obljubil, da se bo tega držal, bi pozabil ali pa namerno ignioriral to takoj, ko bi zaprl vrata od stanovanja za sabo.
In ko ga odvlečem z igrišča, ni od njega nič več. Potem sem pa jaz tisti največji zmaj, ki mu ne pusti biti zunaj, pa da je on edini, ki se ne sme igrati s prijatelji in ne vem, kaj še vse. Zadnjič se je celo spomnil, da imajo vsi njegovi prijatelji bolj prijazne starše, kakor sem jaz, ampak da bi pa pomislil, da je tako mogoče zato, ker tudi vsi njegovi prijatelji bolj ubogajo kakor on - ne, to pa ne.
Potem pa še doma ni od njega nič. Ne bi se učil, ne bi pospravil svoje sobe, ne bi delal domačih nalog ali vaj, ne bi pomagal v gospodinjstvu... Samo sedel bi prr računalniku in igral igrice ali pa na TV gledal tisto, kar on hoče...
A imate kakšno idejo, kaj mi še preostane? Nočem ga imeti zaprtega v stanovanju, ker to nikamor ne pelje. Prav tako pa ne bo postal eden od tistih razpuščenih smrkavcev, ki so do pozne teme zunaj in delajo takšne ali drugačne piz******. Vmesne poti pa pri njemu ni. Preizkušamo že dve leti, pa je morda bolje za 5%.

Po moje bodo tu zalegle samo sankcije,  npr. da en teden ne sme igrat igric ali gledat televizije, glede na to, da mu to kar nekaj pomeni. Samo potem se bosta morala tega striktno držat. Mislim da bo hitro ugotovil, da je ura zato, da pogleda nanjo.

Po moje je spoštovanje dogovora(torej priti ob določeni uri, pospraviti sobo...) povezan pač z kaznijo. Kaznijo v tem smislu, da če bi moj otrok 2x zamudil, ga naslednji dan ne bi pustila ven, gledati risanko, obiskati prijateljčka, oditi na izvenšolsko dejavnost...., pač nekaj, kaj rad dela. Kljub prigovarjanju otroka, jezi, drenju...., se ne bi omehčala. Vedno ko bi se to ponovilo, bi pač sledila "kazen". Po moje ti ne bi bilo potrebno dostikrat to narediti, pa bi začel Jan(pa tudi vsak drugi otrok) razmišljati in dajati na tehtnico, če se mu splača se držati dogovora ali ne.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Če ti napišem,da je pri devetih malo pozno za  nekatere vzgojne prijeme ti sigurno ne bo všeč,tudi meni ni bilo .Tudi sama poskušam biti čim bolj dosledna pa tudi stroga mama(nekako v mejah).Pri nas so sankcije za prekrške jasne,odpade TV,računalnik in še kaj.Nekaj časa zaleže potem pa je spet po starem.Resnica je ta,da smo starši preveč popustljivi in,da znajo to otroci prav dobro izkoristiti,takorekoč manipulirajo z nami.Postavljati jim je treba meje,pri vzgoji morata sodelovati oba starša in imeti brezpogojno oba besedo,ne da mu eden popušča.Če ga kaznuješ ti vztrajaj pri svojem in tudi partner naj te podpre,ne da mu daje potuho ali se celo umakne.Če je kazen mora biti pri vaju obeh enaka,vem da je to velikokrat težko,ampak tako delamo napake,ki nas potem ko otrok zraste v najstnika lahko drago stanejo,takrat se pa res ne da več popravljati napak vzgoje iz prejšnih let.Jaz otrokom ne pustim biti zunaj v času šole po 19uri(hči12let),med tednom,za konec tedna se lahko podaljša do 20h,pa tudi spat gre lahko kasneje,naš najmlajši triletnik ima tako ali tako še svoj red,tavelik pa je itak že te faze prerasel.Kot rešitev ti predlagam,da ste čim več skupaj,hodite skupaj na sprehode, izlete krajše in daljše,poskusi ga vključit v manjšo pomoč pri bratcu,posveti mu čim več časa,rabi te,sedaj je še bolj občutljiv,bratec mu je vzel mamico,ki jo jasno bolj potrebuje,a on tega ne more razumeti.Madonca sem naložila,ampak lahko bi še veliko napisala tudi iz lastnih izkušenj.

Očitno boš res morala dat sankcije, ki zaležejo. Jaz mojim prepovem npr. gledanje TV, igranje rač. prepoved kolesa, rolerjev,... ampak ne za 2 dni (oz. za vikend), ker, če je lepo vreme, smo zunaj, pa kam gremo in kazen je mimo, da sploh ne vesta. In dam prepoved 1 teden ali dva. Pa brez popuščanja.  Tudi klinike nista gledala, pa niso zalegle besede: jutri bom pa edina, ko nisem gledala in jeza, pa solze . Če daš kazen, ne smeš popuščat (kar pa velja od malegan, ne komaj pri 9 letih - pa vzemimo, da nikoli ni prepozno).
Če Jan ne pride ob dogovorjeni uri domov, pa mu prepovej igranje na igrišču za cel mesec. In ne popusti. Bo drugič raje premislil. Sicer pa se se zamisli, kaj ti bo počel v puberteti, če že zdaj vidi, da lahko manipulira s tabo. Če želi, da mu kazen zmanjšaš, pa naj bo 14 dni soba pospravljena v nulo brez, da ga kdo od vaju samo spomni. Pa iz šole ne sme zamudit niti minutke.  Jaz kazen zmanjšam na take načine in se obnese.  (zaenkrat)  Če ne bo to zaleglo, pa bomo našli nov način.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Mislim, da je ključna beseda doslednost. Pa ne od otroka, ampak od staršev. Če zamudi, naslednjič ni izhoda, oz kakšna druga kazen. Običajno najbolj pali to, da ni izhoda. Ampak potem moraš biti dosleden in se tega držati. Glede na izjavo, da je vseeno, koliko zamudi (pol ure, eno uro, dokler ne prideš ponj), bi jaz določila stopnje zamude - npr. 15 minut zamude, 1 dan brez jage, 30 min, 2 dni ... Povedala bi mu tudi, da ga bom prišla iskat, če bo zamudil več kot ....V primeru, da ga bom morala priti iskat, pa sledi ... dni brez izhoda, poleg tega pa še brez TV ali kaj podobnega. Brez izhoda pomeni tudi to, da ni krožkov oz. interesnih dejavnosti v šoli, skratka klasični hausarest. Pri nas so bile težave z odhodom tastarejšega od doma. Rešili smo jih tako, da v primeru, da ni bilo pravočasno pospravljeno in on pripravljen za odhod, pač ni šel. Enkrat zaradi tega ni šel na tekmo in je posledično eno uro tulil v svoji sobi. Drugič ni bilo treba nič več kot to, da sem ga spomnila na dogodek. Da ti vidiš brzino . Aja, star je pa toliko kot tvoj.

se popolnoma strinjam s predhodnicami  

dodala bi le, da če je mogoče, bi mu nabavila takšno uro z alarmom, ki bi ga opozorila, da mora bit čez 5 minut doma - verjamem, da se otroci kdaj zaigrajo in čas hitreje mine kot si mislijo  

Uf, verjamem, da imaš vsega dosti. Takole iskati otroka po celih Jaršah ...
Ker učim tam, vem, da otroka hitro pohopsajo kakšni starejši lumpi in jih nagovarjajo na vse mogoče neumnosti.
Sedaj, ko je pred vrati poletje zna biti zadeva še dosti bolj naporna, JAN PA UPOREN ...
Bosta morala narediti seznam dejavnosti za vsak dan, določiti nekaj šolskega dela, dela doma(zase in družino-  naj sesa, kuha, peče pico, lupi krompir, pometa, čisti okna, zaliva rože ...) in prosti čas. Potem pa označiti, kaj od tega je otrok uspešno opravil . KAzni morajo biti (omejitev gledanja TV, računalnika, kakšne sladkarije)
Sem bo sodilo tudi upoštevanje ure.
Tole zveni kot napoved vojne, ampak v teh rosnih letih, ko je otrok še čustveno navezan na mamo,se da še vzgajati.
Koliko bosta uspešna, ne vem, ampak poskusiti pa morata

ko sem bila jaz janovih let, bi morala hoditi ob dveh na kosilo k babici. niti enkrat samkrat mi ni uspelo priti pred recimo pol tretjo ali tretjo uro. pa čisto nikoli tega nisem naredila zanalašč, res ne. se spomnim, kako so se kregali name, ampak čas s prijateljicami je tako letel ...
samo malo v tolažbo.

Ko je pri nas eden od otrok to večkrat naredil, potem pač naslednji dan ni smel ven. Vsakič, ko ni prišel pravo uro, ga naslednji dan nisem spustila ven, in sem mu razložila, da je to zato, ker mu ne zaupam, da bo pravi čas doma. Čudežno se je to nehalo dogajati.

Druga možnost je pa ta, da mu obesiš okrog vratu mobi (lahko je brez denarja gor, samo toliko da ga ti lahko dobiš na tel., ko ga rabiš) in imaš jana vedno na dosegu slušalke. Pri nas se je celo v teh primerih zgodilo, da je mobi ostal doma ali je bil nenafilan.... Jasno, naslednji dan ni smel ven, ker jaz ne vem, če ne bo spet pozabil mobija. Dokler sem samo dopovedovala in prosila, ni nič zaleglo. Ko pa so bile posledice, pa sta se kar naenkrat takoj znala držat pravil.

Veš, tudi tvoj jan ve, da bi moral domov. Ampak saj v resnici se mu najbrž nič drugega ne zgodi, kot da mora poslušat tvoje pridige. Za tako majhno kazen pa se ni vredno pomujati priti domov prej. V resnici čisto dobro ve, da te skrbi, ampak ga ne brigaš dovolj. Čist simpl.

Ne vem....

Mogoče da še ti rečeš, da boš zvečer doma ob osmih, potem te ene dva dni....Malo kruto, ampak morda bi pa na zgledu razumel??

No meni se pa poleg ure zdi pomembno, da je tam kjer ti rece da bo.
Torej ce gre do "Janeza" potem naj tam tudi bo.
Tak mali otrok res ne more kar letat naokol.
Se mi zdi pomembno, da ves kje je, in da ga vcasih malo preizkusis.
Ce rece, da bo na igriscu se potem sprehodi z vozickom ali psom mimo in malo pocekiraj.

lp

Vse naštete prepovedi NE pomagajo. Ukinem mu računalnik in TV, kak dan mu ne pustim iti ven, ne dobi nogometnih sličic in sladkarij, zahtevam pospravljanje in učenje... Dosežem pa kaj? NIČ!
Gospodič se obrne na petah, reče:"Ja prav, pa ne bom šel ven, pa kaj?", gre v svoj sobo, sedi na kavču, gleda slikanico in vmes zaspi.
Ura z alarmom? Ja, jo je imel. Dva dneva. Potem jo je izgubil. Inje dobil štoparico. In jo je ZAMENJAL ZA SLIKICE!
Mobitel? Imam enega viška doma, ja, ampak ni šans, da ga dobi. Ker ne zna (noče) paziti na stvari in bi ga kje pozabil ali pa spet za kaj zamenjal. Da o tem, da bi mu ga starejši fantje namerno uničili ali ukradli, sploh ne govorim.
Očitno mi res ne preostane drugega kot to, da če mu rečem, da je lahko zunaj do 19:00, potem sem še jaz na igrišču ob 19:01. In če ga ni tam, ga iščem, dokler ga ne najdem. Kazni doma sledijo, ampak ker tudi kazni niso večne, ampak z nekim rokom, že kar vidim, da bi/bo enako naredil takoj, ko ga naslednjič spustim ven. Pa gremo - jovo na novo...
Al' pa, da sem stalno z njim zunaj. Ko je on na igrišču uro ali dve, sem jaz tudi. Potem pa domov, pa če se po pločniku meče in vpije, kakor bi ga iz kože dajali. Ja, tudi to zna...

Kerensa, mogoče do sedaj res ni zaleglo, in NE-ji niso pomagali in to zato, ker se tega nisi dosledno držala. Kajti če se mu da prepoved zaradi nespoštovanja dogovora enkrat, drugič pa za isto stvar nič ne ukreneš, te pač Jan pri doslednosti ne jemlje resno. Torej, če bo potrebno, naredi to od začetka VSAK dan. SEm sigurna, da ne bo več tako prepričano rekel, "da pač ne bo šel ven".
Pa tudi s tem se strinjam, kar je napisala LEJLA. Otrok mora biti tam, kot ti je rekel, ne pa čisto na drugem koncu. Se pač zmeniš s starši tega otroka, da jih pokličeš in pač preveriš, če je res tam, pa tudi, da ga opozorijo na uro, kdaj mora domov.
Mislim, da tvoj JAn ni tako "brezupen" primer v tem kar dela, tudi v temi od zadnjič ne (pospravljanje). Zatajila si ti, kot starš, on dela samo tako, kakor je bil pač navajen.  In tudi spremenil se ne bo kar tako, če ne boš ti res dosledna. Vendar je pa za to potrebno vložiti dosti časa in energije. Vprašanje je, če si to pripravljena ali ne.
Pa še stotič: Otrok je vedno produkt vzgoje in navad staršev.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore