Imam vse kar si lahko poželi ženska, razumevajočega partnerja in zlatega sinka starega 2 leti, službo, hišo, zdravje… Ampak jaz sem nesrečna,  sem zadirčna,  živčna, iz tira me vržejo malenkosti, razmetano, umazano stanovanjen, ne prenesem če se otrok popacka s hrano ali polije (kar je za 2 letnega otroka normalno ), tudi s partnerjem se veliko kregava, ker ga nonstop gnjavim.
Najhujše pa je to, da mi je sinko odveč  in mi je muka se ukvarjati z njim,  ko pridemo po službi in po varstvu domov, komaj čakam da pride večer, da gre spat. Če hoče da se z njim igram, mi je zelo težko in se raje izgovorim: mami mora to, mami mora ono… Sin bi mi moral biti prvi na vrsti po službi, nobeno pospravljanje, čiščenje,  ne bi smelo biti pomembnejše od sina, povrhu vsega pa je sin še zelo priden in si da že marsikaj dopovedati. Ne vem kaj je narobe z mano, res je da sem z sinkom že odkar sva prišla iz porodnišnice, (ločena sva bila samo 24 ur ko sem bila  v bolnici) s partnerjem pa sva bila 4 krat v kinu to pa je tudi vse, mogoče je to krivo, da je vsak dan isti,  trenutno nimava možnosti otroka dati v varstvo čez vikend, ali sem mogoče pregorela, ali bi rabila kakšno drobno spremembo v vsakdanjiku, počutim se grozno in nesposobno v tem začaranem krogu in sram me je. Kaj mislite ve, oz. ali se je katera že znašla v podobnem položaju. Lep pozdrav,

welcom to the club DEPRESIJA.....


ni edina....... kak posvet s strokovnjakom ali druženje s prijatelicami pomaga...


srečno!

toplo ti priporocam, da vse tole poves svojemu osebnemu zdravniku. in RES ne cakaj, da se resi samo od sebe, ker se najvertneje ne bo...

hudo in tezko je prit it tega - been there, done that (ceprav se preden sem postala mamica)



_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Reba,kot razumem imaš otročka skoz doma,ni v varstvu?Ti nimaš službe in si cele dneve z njim? Se ne čudim tvoji težavi. Verjemi,ko imaš otročka samo 5 ur na dan,ostalo je v vrtcu ali spi,si še kako hudičevo rad z njim in te res ne briga umazano stanovanje. Tako da mislim da predvsem tu tiči tvoj problem. Rabiš oddih,poskušaj si ga privoščit.

Sej je napisala da ko pridejo s službe in varstva se pravi da malček ni cel dan z njo. 
Moram priznati da ko sem brala, sem videla tut malo sebe noter. Tut pri meni pride kak tak dan. Če je pa pri tebi to pogosto oz. vsak dan pa res ne vem...kaj pa svojemu dragemu si povedala? Kaj on pravi na vse to? Pa naj se on kdaj z mali ukvarja pa si ti vzami čas zase, počni kar tebe veseli, si boš malo baterije nafilala pa bo potem mogoče bolje? Če bi si enkrat na teden za začetek vzela čas zase mislim bi se stanje poboljšalo in več energije bi imela za svojega sinčka. in sama sebi dopovej, da te bo delo počakalo....pospravljaj ko daš sinčka spat, saj imaš še dovolj časa potem...tut jaz sem bolj pri pedantnih in me nervira če nimam pospravljeno, sam po drugi strani pa...poglej kako hitro rastejo naši sončki...en dva tri pa bojo šli od doma. Takrat ti bo pa žal da nisi bila več z njim takrat ko si mela šanso. Pogovori se s kom, lažje ti bo in poglej še z drugega zornega kota kjer se vidi malo drugače. Pa srečno!

_____________________________

Ustvarjanje je zakon :)

https://www.facebook.com/pages/Darja-Ustvarja/261668923903669

Dobra si, da to priznaš (npr. moja mama ni tega nikoli hotela priznati, pa se je ravno tako obnašala do nas otrok in sedaj se tako do vnukov). In ker to priznaš pomeni, da si želiš, da bi bilo drugače. Moje mnenje je, da je vsaka mamica malih otrok preobremenjena. Če ne fizično pa psihično. Je pa res, da se te obremenitve da lepo preživeti, če si optimist in si rečeš "vsak dan bo bolje". ker tudi v resnici tudi je. Poskušaj vsak dan posebej ugotoviti, kaj bi te veselilo - mene npr. zelo veseli čas, ko otroci zaspijo in lahko tisto urico, preden omagam še sama porabim za branje, pogovor z možem, sprehod, itd. Ali je možno, da si depresivna?

Tudi jaz sem mnenja, da je za vse vzrok preobremenjenost, ki rada vodi v depresijo...prav tisto, ko namreč praviš, da ti v bistvu nič ne manjka in se sama sebi čudiš, zakaj si tako naveličana, otopela...vsega sita....se mi zdi tipičen pokazatelj.Tudi sama sem bila , sploh po prvem nekaj časa takšna...sama sebi sem se zdela grozna, pa nisem nekako mogla ven...meni je pomagal pogovor s prijateljicami, s partnerjem....s samo s seboj.Počasi sem se skopala ven, če se ne bi, bi definitivno šla do kakšnega strokovnjaka...hvala Bogu da jih imamo...Malo se ozri okrog, se s kom pogovori...ne, s teboj  se ne dogaja nič tako hudo nenavadnega...presenečena boš, koliko ljudi ima podobne težave...Po moje si že na dobri poti, če se zavedaš, da bi bile potrebne spremembe...Hja, to je ta naš naporen, stresen, včasih krut...drugič pa naravnost čudovit svet...

Ne skrbi, nisi edina.
Si pa ena izmed redkih, ki upa na glas povedati o svoji težavi. in da ji je otroček včasih odveč.
Se mi prav smiliš.

Najprej upoštevaj nasvet m_o_i in ne čakaj, da mine samo po sebi.
Potem ti pa svetujem, da malega brez slabe vesti pustiš pri babici ali v varstvu, in gresta z možem sama po dolgem času nekam. če bo otrok eno noč nekje prespal, mu ne bo hudega.
Ali pa še boljše, odklopi se vsaj za nekaj urc od družine, pa popokaj eno kolegico, pojdita nekaj in se nadihaj.

Saj ni nič čudnega, da v monotonih delavnikih, prenatrpanih, pride do take situacije. Drži se!

Res je, tudi takšni časi obstajajo, ko enostavno ne veš kaj bi sam s sabo.
Dostikrat razmišljam, kaj naj si začnemo popoldan z otroci doma. Vedno mi ni za veni bit, saj moraš bit zelo pozoren kaj počenjajo tamali ( posledica težav z zdravjem ), ko smo pa noter, se dostikrat zamotita kar sami.
Vendar mi gre ta rutinski dan že pošteno na živce. Priporočam se, če ima katera mogoče kak nasvet za kakšno igro ali dejavnost za popoldneve. Vikende si še znamo zapolnit. Bi prosla, da mi napišete sporočila.

Priporočam pa ti, kot ostale, da si vzame čas zase in se pogovoriš s kom.

O ja.....seveda smo bili kdaj v takem položaju.....meni je tudi zdaj vsake toliko otrok "odveč" in to mi je potem pokazatelj, da rabim čas zase......zdaj sicer bolj manj, ker že kar prakticiram to, da greva s partnerjem kdaj sama, brez otroka kam, vsaj za en dan......in pa, da grem SAMA kam, kar pomeni brez otroka in brez partnerja.....pa zelo pomaga.......

Če nimaš možnosti varstva oz. nimaš možnosti baka servisa, pa probaj najti kako varuško.....ali pa otroka pelji k kaki babici na počitnice, če stanujejo bolj daleč.....vsaj za kratek čas.......

Jaz sem se počutila ze podobno....izmučena, tečna, slabo počutje, prag tolerantnosti na nuli tako pri otroku kot pri možu, vse mi je šlo na jetra in slučajno ugotovim, da sem zbolela na ščitnici (hipotiroza). Po terapiji, ki sem jo takoj prejela in jo jemljem še danes sem čisto druga. Že po enem tednu zdravljenja me vsaka stvar ni več iztirila, prag tolerantnosti se je dvignil, bolje še sem počutila, vglavnem pri meni je bil razlog za tako počutje bolezen.




_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

Se podpišem!

_____________________________

Miha 25.10.2006
Lara 06.05.2009

Reba, prvo si daj tole iz glave .

To, kar misliš, da je višek sreče in vse, kar bi si kot ženska morala želeti (kaj si pa želi moški ), je higienski minimum in ni nobeno zagotovilo, da boš tudi ti srečna. Sreča je tako fluiden pojem..Pravzaprav bi po tvoji definiciji moralo biti nesrečnih veliko ljudi, ker skoraj vsakemu nekaj od tega manjka.

Tvojo srečo določa nekaj drugega. Po napisanem težko rečem, točno kaj, a to zagotovo ni rutina vsakdanjika. Če malo poveš o sebi, ti dam lahko kup idej, kaj ušpičiti, da se boš počutila bolj živa, bolj ženska, bolj vesela,..karkoli, kar si TI želiš in ne kar meni okolice oziroma neko družbeno prepričanje, ki definira parametre sreče.

Včasih tudi hipne odločitve naredijo čudeže.
Vzemi šminko, Eurocard, usedi se v avto...in se pelji nekam...da se počešljaš u nekom boljem hotelu .

Joj joj joj...

Ravno ko se odlocim, da zdaj pa več morda ne bom samski, pa pridem tukaj mal prebrat in ste me takoj prepričale, da bom samski še vsaj do konca leta, če ne še dlje, ker to je dizaster.

Kolk ste ženske tečne, pa to ne moreš verjet. Kr neki.

Reba, sama razvajenost te je. Meni se zrola, da bi mogu bit s tabo.

Problem je v tem, ko na začetku zgledate fajn, pol pa ko se situacija (rit) mal bolj zasidra se pa začne.

hmmm

hah! kar odlocil si se.

se pravi, da bos prvo vrstu- uno iz desne kar precrtal. drugo leto pa bos, ce ti bo pasalo zacel iz naslednje proti levi izbirat!




_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

Zate bi bilo najboljše, da bi bil samski do konca svojega življenja. Saj mamico pa imaš, ne?




P.s.: Veš, ljubček, če bi jaz morala dve uri preživeti s takim buhtlom kot si ti, bi eden od naju bil 100% pokojni.

REBA situacija je res neprijetna, ampak mislim, da se vsaka mama in žena znajde kdaj v takšni situaciji. Ženske pač delamo 100 stvari naenkrat in tudi skrbimo za več kot 100 stvari, medtem ko to moški sploh niso sposobni oziroma malokateri. Najpomembneje si je najti nekaj kaj te veseli in vsaj dvakrat na teden se s tem tudi ukvarjaj. Mislim pa, da ti najbolj manjka prijateljica s katero bi delila te skrbi in kateri bi malo potarnala, pa bi ti bilo takoj laže. Tudi jaz sem že imel apodobne težave, tako da lahko mi pišeš na ZS in se kdaj dobiva in kaj več dorečeva.
 
SYNC zate pa ženske najbrž nimajo besed in se spršujem zakaj si samski, pravzaprav se ne sprašujem, mi je vse kristalno jasno. Partnerstvo niso samo rožice in seks, ampak prilagajanje, dajanje in prejemanje in še več prilagajanja ter opore. Dokler ti to ne bo jasno bolš da nobene nimaš da ne bo še katera rabla bit tko nesrečna.

Zate bi bilo najboljše, da bi bil samski do konca svojega življenja. Saj mamico pa imaš, ne?




P.s.: Veš, ljubček, če bi jaz morala dve uri preživeti s takim buhtlom kot si ti, bi eden od naju bil 100% pokojni.
 
HEHE dobr si me nasmejala :)))


Sync glede na to da mečeš vse 'cunje' v isti koš upam da ti še vedno mamica pere perilo, v nasprotnem primeru ziher hodiš okol pisan kot mavrica

_____________________________

Ustvarjanje je zakon :)

https://www.facebook.com/pages/Darja-Ustvarja/261668923903669

SYNC, kolk si ti kaj star

Hvala za takšne in drugačne odgovore, naj še malo podrobneje opišem nastalo situacijo, partner se tudi veliko ukvarja z sinkom (velikokrat se odpeljeta od doma za kakšno uro ali dve, ali se igrata zunaj za dvorišču in takrat vsaj malo zadiham), samo večinoma sinko zahteva mene.
Moj dan se že zjutraj začne stresno: zjutraj ga peljem po poti v službo k mojim staršem v varsto  popoldne grem po njega, to pomeni da je cca. 9 ur pri njih 5 dni na teden in tako nimam srca staršev še obremenjevat med vikendom. Služba in moji starši so oddaljeni od našega doma 30 km. Partner hodi pred menoj v službo, in hodi kasneje domov, njegova služba je oddaljena od doma 60 km. Upam da bo sedaj glede varstva med vikendi lažje, ker gre sinko septembra v vrtec. Na tasta in taščo se ne morema zanesti, ker preživita večinoma časa v tujini. Kolegico imam, na katero se lahko zanesem in tudi ona mi je svetovala naj si poiščem kakšno skupino za samopomoč. Zglede da se mi je vsega preveč nabralo in imam trenutno krizo.

Za SYNC pa ne bom zgubljala besed, ker še očitno nisi dozorel za skupno življenje...

OK Reba, vsega se ti je preveč nabralo?

Česa vsega pa? Še vedno pravim, da si razvajena. In to hudo razvajana. Seveda ti to ni všeč in zato raje ne boš 'zgubljala' besed, ker bi se potem morala soočit sama s sabo. Besede zgubljaš pa točno s tem jamranjem. Ne vem koliko let imaš, ampak če si okoli 28-30 se ti Saturn rola čez natalni Saturn in to se čuti močno. Samo morala bi vedeti, da to mine in situacije na dramatizirati ampak potrpežljivo počakati, ker ti v bistvu ni čisto nič hudega. Spucaj si navlako v umu in rešeno. Ravno to Saturn zahteva od nas.

A si pripravlejna za en teden zamenjat moje življenje s tvojim?? Jaz bom mel en teden počitnic, ti se boš šla pa fentat, ker če ti jo zdaj preveč, potem v življenju še nikoli nisi doživela nič zares 'hudega'.

Vsako jutro ko se zbudiš, reci: Hvala (v kar pač verjameš) za moje probleme (darila, priložnosti) v tako blagi obliki. 

In ko berem malo druge teme, bi bilo najboljše, da predno grem v vezu ustrelim svojo mamo, ker le tako se verjetno lahko izognem temu, da ne bo na kakšnem foromu skritizirana po dolgem in počes.

Logika: torej se mnogim ljudem že jutro začne stresno. Zakaj potem tega tako ne dojemajo?

Jao in kaj je tu stresnega, ce sina peljes v varstvo?
Sama te ne razumem, niti pod razno.

_____________________________

Nas pogled nikoli ni tako popacen, kot takrat, ko gledamo sebe.

Ne boš verjel, ampak tudi dedci niste čisto nič boljši