Torej, naš sinko se nenormalno boji vseh živali, ne glede ali gre za pse, mačke, pujske, konje, mladičke katerihkoli žvali...

Mi2 sva že popolnoma obupana, ker enostavno nimava pojma, kako naj mu ob takšnem nenormalnem strahu sploh približava živali. Ko vidi kakšno živo bitje (prejšnjič sem mu hotela pokazati majhno žabico), se požene v naročje, joče in je cel otrpel od strahu. Mi2 nisva nikoli pokazala nobenega odklonilnega odnosa do živali, ker jih imava zelo rada. Našo novofundlanko bomo morali oddati prijateljem, ker se je tako panično boji.

A ima kdorkoli kakršenkoli nasvet, kaj naj storiva?

Naj pa povem, da se je še v trebuhu (skoraj tik pred porodom) noro prestrašil laježa naše novofundlanke - zalajala je direkt v trebuh - tako močno, da se je dva dni komaj kaj premikal. Vsi pravijo, da njegov strah izvira od tu.

Naš je pred dobrim letom histerično vpil, če je videl muho ali metulja- kaj šele psa. Pustili smo času čas, sedaj je že veliko bolj pogumen, le psov se še vedno boji, vendar zato, ker je v dvigalu enkrat eden skočil vanj. 

predvsem preden to storite, še malo počakajte ali pa obiščite psihologa. Če boste psa oddali ne boste s tem nič rešili pa še za psa je to velik stres.

Se strinjam.Pes je družinski član!Vsaj jaz sem svoje živali vedno videla, kot del družine.
Če bo otrok rastel skupaj s psom, je večja verjetnost, da se ne bo več bal živali, kot pa , če sploh ne bo imel stika z njimi.Ne mu skoz kazat nekih živali, mogoče ima otrok tega že poln kufer, mogoče se mu zdi, da mu morajo biti živali na silo všeč...kaj pa vem.Pustita ga malo, naj si oddahne, pa bosta s psom že našla skupen jezik.Imej kontrolo nad dogajanjem, probaj pa čim manj posegat vmes, malo mogoče dati na ignore, če otrok joka, samo če ga pes pogleda...pa se bo mogoče kaj spremenilo.Mogoče preveč pozornosti dobi s tem, ko se boji živali, pa zato še vztraja..Sicer je možno, da njegov strah izvira iz maternice, samo to težko verjamem, da bi se do sedaj strah obdržal. Edino, če je imel izven trebuha tudi kakšno negativno izkušnjo.

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

Punce, to se vleče že dve leti. Poskusili smo popolnoma vse, da bi z našo Geo našla skupni jezik. Psica ga ima rada, vendar se mi smili zato, ker je takrat, ko je malček na dvorišču v boksu. Res je član družine, ampak a ni to, da jo moramo zaradi malčka imeti v boksu, tudi stresno? Meni se to zdi bolj grozljivo. Vem h komu bi šla, vem, da bi jo imeli radi, vem, da bi ji bilo dobro, ker jih pozna.

Sedaj, ko imam jaz odrejeno strogo mirovanje, pa za moža postaja vse skupaj že malo preveč - najprej gre okoli s tamalim, potem pa vsak dan pelje na dolgi sprehod še psa, ker skupaj ne morejo iti. Prej sva si vsaj lahko razdelila - sem jaz šla s tamalčkom on pa z Geo ali obratno.

Srce se mi para zato, ker se je tamli tako boji, Gea pa zaradi pomanjkanja pozornosti zadnja 2 meseca tudi trpi.

Kaj pa v pravljicah? Ko živali nastopajo v pravljicah, se jih tudi boji? Saj vem, da si že 100% probala tudi na ta način priljubiti živalice, ampak vseeno vprašam.
Pa sta mu povedala, da bo Gea odšla? Se strinja?
Ne vem, no. Meni se srce para, ko si mislim, da bi morali oddati našo Dino, res. Si ne predstavljam, kako hudo bi bilo to njej razumeti..... sin si bo pa morda tudi po svoje razlagal izzid te zgodbe. Če se nečesa boji, slej ko prej mama in ati poskrbita, da tisto izgine.
Ej, ne vem, Alice, veš da razumem, da si pretehtala vse možnosti, ampak srce me boli, ko pomislim na psičko.
Kaj pa tast in tašča, ki bivata z vami v hiši, če bi jo do decembra vsaj onadva prevzela, potem pa ko ti rodiš bi lahko spet mož prevzel skrb za psa

Glede strahu pred živalmi pa žal nimam nasveta...

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Včasih je strah pred živalmi "prirojen" le da se ga zares začnemo zavedati šele, ko odrastemo. Te vrste motenj trajajo navadno dolgo, več let, skoraj vse imajo začetek v otroštvu, vzrok nastanka pa je nejasen. Vendar mislim, da pri tako majhnem otroku še ne moremo govoriti o fobiji - otrok zdaj še ne ve natančno, česa se boji , predvsem pa ne ve, da je njegov strah nesmiseln.

Predlagala bi ti sledeče .... 

ti in tamalček počnita kaj (berita knjigo) na dvorišču ali na terasi ali kjerkoli, kjer se bo dobro videlo, kako se npr. tvoj mož zabava z Geo. Ne opozarjaj ga na to, naj samo opazuje od daleč - mož naj psičko hvali, z njo naj se žoga, smeje, ko bo npr. zagrabila žogico ali kaj podobnega.... Ti pa od časa do časa daj kako pripombo v smislu - joj, kako se zabavata, kako je naša Gea pridna, pa potem počni spet kaj drugega....

Kupi mu knjigico, kjer ima možnost otipati "tazaresne kožuščke živali" ... Mislim, da so tam not kužki, tigrčki, medo kaj pa vem... Božaj knjigo in zraven komentiraj " kako so lepi, mehki, nežni, prijazni ...." Pa kakega lupčka pritisni živalicam v knjigi...

Kupite zlato ribico in bučko, v kateri bo plavala - to ni nek hud strošek in lahko jo imaš "na mizi"... Ribica je žival, prav tako "odpira usta" ,  se premika itd... le da ne bo spuščala kakih zvokov, ki bi ga lahko preplašili...
Skupaj občudujta ribico, ki je "res lepa živalca, tako kot vse živali, kot naša Gea".... itd...

Skušaj čimmanjkrat, še bolje pa nikoli , spraševati "pa zakaj se bojiš živali, nič ti ne bojo naredile" ... pa tudi ostalim tega, v njegovi prisotnosti, ne govori...v smislu " joj, naš tamaw je pa res čuden, ne vem kaj mu je, vseh živali se boji".... tudi če misliš, da se igra in da ne registrira, zagotovo sliši , da se pogovarjate o njem...

Korak za korakom, počasi in s potrpljenjem .. pa bo šlo. Ti pa verjamem, da si zdaj v stiski, ker si pač v takem stanju kot si in se počutiš še bolj nebogljena pri odpravljanju"težav" tvojega malčka.

Nisem ti hotela soliti pameti, upam, da sem ti vsaj malo pomagla, čeprav sem prepričana, da si kakšnega od mojih "nasvetov" že probala v praksi. Pa srečno!








_____________________________

Vsako noč nekdo misli name, preden zaspi:)

Muki, niti ne sprašuj, jaz sem že cela siva od skrbi, kaj naj naredim, ker imamo Geo resnino radi. No, sedaj imam še varianto zlata ribica v rezervi. Bomo pa kupili zlato ribico. Samo, da bi pomagalo. barbs, hvala.

No, hotela sem povedati, da se živali v knjigi ali na televiziji sploh ne boji. Pa celo prosi zanje, da bi jih imel. Ko pa ga odpeljeva nekam, kjer imajo mladičke, pa taka reakcija. Da ne rečem, da smo film Sreča na vrvici gledali že **** krat

< Sporočilo je popravil Alice in WL -- 25.9.2007 18:51:37 >

Moj sin pa je star 6 let in se nekje pol leta boji psov,malih,velikih,ni važno..Prej se jih ni bal,pa tudi zgodilo se ni nič da bi ga moralo biti strah.Ko gremo na sprehod in vidi psa na daleč že pleza po meni...Danes smo bli pa prijatlih,ki majo ful živali in se je bal še puranov,pavov in tudi kokoši Kaj naj naredim z njim pri tej starosti??Prigovarjanje ne zaleže!

Pa ti si zmešana,a ti je že tok dolgcajt da ti je zakisalo al kaj?Pa kake teme to odpiraš,za pridobivanje zvezdic rajš popi smejlite ko pa da take bedarije pišeš

Slonica, menim, da si neupravičeno nesramna. In to zelo.Nihče ne more z gotovostjo trditi, kaj otrok v trebuhu resnično čuti, doživlja. Je pa znanstveno dokazano, da je
 
sprejemanje dražljajev različnih vrst  za dojenčka že v materinem trebuhu, in nato takoj po rojstvu, izjemnega pomena. Ker je pri čisto majhnih otrocih razvoj še zelo kompleksen, vsaka dejavnost vpliva na razvoj tako uma kot telesa.
 
Kar seveda ne pomeni , da se Aličin sinko zaradi tega boji psov. In tudi ne pomeni, da se jih zaradi tega ne.
 
Pika.
 
 
 

_____________________________

Vsako noč nekdo misli name, preden zaspi:)

Ja, jest sem pa v traktor hodila ležat, zato ima zdaj tako rad traktorje. Pa mož me je skoz po prsih otipaval, zato ga še po 9 mesecih dojim

A imaš prebavne težave, Slončica?
Nehaj žaliti, zato, ker ti nisem popolnoma nič naredila. Lepo te prosim, zberi se, preden kaj napišeš, ne pa da napišeš nekaj samo zaradi tega, da boš izpadla pametna...

Hudiča, človek na tem RR ne sme več čisto nič resnega vprašat, ker takoj dobi vsaj eno kontro.

Sorry, Slončica, zdaj mi je jasno, zakaj - ti kar daj, pljuvaj po meni... Če ne moreš prežvečiti nekaj debat, kjer sem ti dala kontro. Imaš pa fantastičen način komunikacije, ni kaj.  

< Sporočilo je popravil Alice in WL -- 25.9.2007 21:36:04 >

Alice, naj ti povem, da naš mali se boji samo nekaterih psov - doma pri babi se boji tavelikega psa, ker je pač neroden in ga lahko podre na tla. Tamalega se je zdaj navadil. Zato po moje res ni najboljši način, da kužija ne date stran, ampak poskusite malega navadit nanj. Poskusite še tako, da bi bila Gea (upam, da sem prav napisala) spuščena na dvorišču oz. tako kje v bližini, samo da pač ne bi prišla do njega. Upam, da me razumeš, kaj ti hočem povedat. Ker drugače boste malemu naredili več škode kot koristi, če mene vprašaš. Pa nikar ga ne sili, da naj ima rad živali. Bo že ugotovil, da mu pač živali nočejo nič hudega.

Pri nas k sreči nimamo teh problemov. Je veliki ljubitelj živali - že kar preveč.

Ne verjamem, da ga je strah od tistega laježa, ko je bil še v trebuhu. Miša je tudi velikokrat planila z laježem pokonci, ko je bilA ČISTO BLIZU TREBUHA IN JE BILA PREJ NPR, ČISTA TIŠINA IN SE JE tIBOR TUDI TAKRAT VEDNO ZBUDIL IN ZAČEL BRCATI, ups, sori, črke, najbrž se je prestrašil, ampak ni bilo potem nobenih posledic. Ne verjamem, da bi znal tisto, zaradi česar je se takrat prestrašil, povezati s psom.
Pač ga je strah živali, vašega psa pač tudi, ker očitno ne živi z vami v stanovanju. Po moje da če bi od malega bil pes skozi prisoten povsod, vsako minuto, da ga ne bi bilo strah. Ne vem, meni se zdi, da je to pač eden tistih iracionalnih strahov, ki slej ko prej izzvenijo in se otroka ne sme soočati z njim. Čimbolj stran od tega strahu, tem prej bo minil.

Sem mela napisano pa sem zbrisala da te ne bom spet žalila,drugač pa za info,dala sem te na ignore ker si mi antipatična.


< Sporočilo je popravil Slončica -- 26.9.2007 10:27:13 >

Kako se pa to naredi? A obstaja prav kakšen gumb za to al jo pač ignoriraš?

Gumb Blokiraj. Rdeča roka spodaj.

Pa se da potem tudi odblokirati?

Ja. Probaj me zablokirat, pol pa spet nazaj. Pride potem en zelen gumb, da ne boš rdečega iskala.

Jao.

_____________________________

Vsako noč nekdo misli name, preden zaspi:)

Sedaj se mi bo pa srce razparalo .