Pred dvemi leti sem spoznala novega partnerja. Od prej imam hči, pred njo sem imela spontani splav v 18. tednu. V poskusu, da bi imela otroka z novim partnerjem, se je končalo dvakrat s spontanim splavom in enkrat z izvenmaternično nosečnostjo. Nazadnje sem bila ob levi jajcevod. Bolj je problem v čustvih, ker še kar žalujem in se ne morem veseliti, če kdo dobi otroka. Pravzaprav sem hladna, otopela ob takih informacijah in po pravici povem, da se ne veselim takih novih. Sedaj ne upam niti pomisliti na spolnost, ker se bojim, da bom spet noseča in bom spet izvenmaternično. Partner pa misli, da si ne želim več otrok. V kratkem imava posvet v ambulanti za neplodnost, da vidim, če je kaj upanja tam. Sem bila že na začetku postopka pa me je presenetila naravna zanositev, sam je bila v jajcevodu. A je tam kako upanje, ker naravno res ne upam več. 😭😭😭

Bygi pozdravljena. Žal mi je za tvojo izgubo in lahko popolnoma razumem tvoje strahove, ki so se zaradi tega pojavili. Svetujem ti, da se najprej s partnerjem iskreno pogovoriš o vsem, saj si moški (po mojih izkušnjah) le težko predstavljajo, kaj vse se v nas odvija v takšnih situacijah, in hitro se zgodi, da si vsak naredi svojo zgodbo, ki ni nujno resnična. Če vseh teh čustev ne bosta mogla predelati skupaj, pa poišči dodatno strokovno pomoč. Če sodim po sebi, nas verjetno vse, ki ne moremo tako zlahka zanositi, novica, da je nekomu v krogu naših znancev uspelo takoj/hitro ali celo nenačrtovano, sprva razžalosti, ker valjda najprej pomislimo na svoj "neuspeh". Vendarle pa se mi ne zdi najbolj "zdravo", če v naslednjem trenutku, ko damo svoje težave na stran, ne bi zmogli iskrenega veselja ob takšnih novicah. In ja, seveda je upanje tudi v ambulanti za neplodnost. V vajinem primeru bi bilo vsekakor priporočljivo, da vaju redno spremljajo v načrtovanju zanositve. Vse dobro ti želim.