Ko takole prebiram ta forum opažam, da je veliko staršev negativno nastrojenih proti šoli, delovanju le te in metodah dela v šoli. Sama delam na šoli in opažam, da so otroci, katerih starši nimajo najboljšega mnenja o šoli navadno tudi sami tako nastrojeni. To za seboj potegne disciplinske in velikokrat tudi učne težave (sploh v višjih razredih) teh otrok. Verjamem, da se večina učiteljev trudi po svojih najboljših močeh. Sploh pri današnji vzgoji otrok in pristojnostih, ki so nam dane.
V dobrem sodelovanju s starši se da veliko naredit in menim, da je to sodelovanje zelo pomembno.
Zato se takrat, ko pride do težav vprašajte, kakšen odnos imate vi do šole in zaposlenih na šoli. Otroci čutijo, kako vi gledate na vse skupaj in se temu primerno tudi vedejo.
To je enako kot takrat, ko otroka prvič pelješ v vrtec. Če si ves prestrašen in mu govoriš, da je ubogi, ker gre v vrtec, bodo težave z uvajanjem definitivno večje kot pa če otroku vrtec predstaviš kot nekaj lepega, nova doživetja...
To je pač moje mnenje, ki se je velikokrat pokazalo za resnično.

Verjamem, da se marsikateri učitelj trudi - prav tako sem prepričana, da se jih veliko ne trudi in so totalno nesrečni v svojem poklicu.

Generalni problem je v tem, da se šole še do dandanes niso uspele zčeti zavedati, da so to kot mala podjetja, trgovine in da smo starši preko svojih otrok kupci njihovih storitev. Trgovine s prilagajajo potrošnikom - se šole uprabnikom?? Zelo, zelo malo in zelo, zelo počasi.

Naš šolski sistem bi se moral malo zgledaovati po konceptih v tujini, kjer so učenci cenjeni in ne odveč. Resda so pri nas to javne šole, ki pa bi se morale ravno tako zavedati, da smo plačniki teh storitev vsi davkoplačevalci in v tem primeru tudi kupci teh storitev... Za svojo kupljeno storitev pričakujemo določen standard kakovosti in tega večinoma ni, ker to ni odvisno samo od vsakega posameznega ućitelja (ki sicer lahko zadevo oteži ali izboljša), temveč koncepta šole in tudi konepta ministrstva....

Točno to je tudi moje mnenje. Če pa tega sodelovanja ni, ker s strani šole ni zaželeno ... potem pa ni čudno, da se pojavlja vse sorte.

Je pa tako, da se ti je tale misel poroduila najbrž ob mojem pisanju. Tako da naj povem, da jaz mojo negativno nastrojenost do šole pred otrokom temeljito skrivam.

Če pogledam kako je pri nas , bi rekla takole: do same šole, učiteljic smo zelo pozitivno naravnani, ker moj fant( še letos) hodi na podružnično šolo v kraju, kjer je v petih razredih cca 35 otok. In res dobro sodelujemo s šolo, zadeve funkcionirajo. Sploh ko sem zadnjič brala na sosednjem forumu npr.  o tekmovanju za kenguruja, sem ugotavljala, da je to pri nas res v redu urejeno.

Ampak drugo poglavje pa je program devetletke. To je pa noro. Enostavno postaneš negativo nastrojen, kot ti praviš. Vem, da se v šoli učiteljice trudijo (pač ena bolj, druga mal manj), ampak otroci so reveži. Da se v petem razredu devetletke uči stvari, ki smo se jih mi tri leta kasneje. Pa da mora sedet za knjigami skoraj pred vsakim spraševanjem, preverjanjem. Toliko kot se moj sedaj uči, se jaz nisem v sedmem razredu. Pa sem bila prav dobra, ampak večino sem se naučila v šoli. V glavnem, da ne bom predolga, itak je bilo že  1000x napisano o tej devetletki kako je vse preveč natrpano.

Tako, da kako naj bom dobre volje, če se učiva angleščino, pri slovnici se jemlje snov, ki jo še pri slovenščini niso (svojina). Enostavno začneš pizdit in pihat ko vidiš, da otrok sicer besede razume, se zapomni, ampak v knjgi je kar nekaj - slovnica, pa dialogi (kjer pol besed še niso vzel, kaj šele stavčne zveze).

Za konec pa še to. Moj otrok je v šoli sicer priden (ima v večini petice,nekaj štiric), ampak zato je treba res kar delat tudi doma. Če doma ne bi delal, bi imel trojke, štirke.

< Sporočilo je popravil aluš -- 27.3.2008 13:53:33 >

Staršev problematičnih otrok po 4-5 mesecev ni na govorilne ure. Kdo torej nima interesa po sodelovanju?

Jaz pa ne bi rekla, da imam negativno nastorjenost. Imam pač realen odnos. (moja mami je učiteljica in poznam tudi veliko ozadja...) - pred sinom se kdaj kakšne izjave sicer vzdržim (ker je še majhen) vendar pa želim, da z leti gleda na te stvari realno (pa če bodo takrat šole dobre ali pa slabe) istočasno pa želim, da se zaveda da slabe ali dobre šole - potrebuje jih, oni pa njega.

Lenika, jaz govorim za moj primer.

Hočem povedat samo to, da če iščeš napake, jih vedno in pri vsakem delu najdeš. Vsi smo samo ljudje. Lahko pa trdim, da si večina želi opravljat svoje delo dobro in želimo otrkom samo najbolje. Tudi nam je v interesu, da bi otroke veliko naučili, da bi veliko znali.
In še to, ko vidiš, da starši zaupajo v tvoje delo, si še veliko bolj motiviran in narediš veliko več kot pa če samo iščejo napake in jim nič ni dobro.

Jaz pa sem odgovorila MaruškiŠ.

Joj, lenika, ne smeš tak osebno jemati tega. Poglej, na tej šoli, o kateri jaz govorim, je ravnateljica taka, da nihče od učiteljev ne upa ničesar narediti malo "drugače". Če se pogovarjaš s katarim izmed njih in pade kakšen medsebojen predlog, kaj da bi bilo pa fino, dobiš odgovor, da bi on v tem primeru iz šole letel, če bi kaj podobnega samo poskusil. Tako da ni vedno vsa slaba volja samo na starših, no.

V takem primeru ste pa vi starši tisti, ki bi morali podpreti učitelje in s predlogi stopiti do ravnateljice.

Ma tule se meni zdi, da si meni odgovorila.

Zakaj tebi? Saj ti nimaš še otroka v šoli.

Brez skrbi, da so poskušali, že ogroooomnokrat. Ampak tam se VEDNO vse ustavi.

O tem bi bilo potreno potem resno spregovorit na svetu staršev in svetu zavoda.

Iz zgoraj citiranih odgovorov.

Brez skrbi, da tudi to so.


Lenika, a ti ne verajameš, da je kakšen človek samosvoj, brezkompromisen, nepripravljen se dogovarjat, da misli, da ima samo on prav in nihče drug? Da ni pripravljen poslušat nikogar, je avtoritativen do konca? A misliš, da taki ljudje ne obstajajo?

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Se strinjam. Ti se morda trudiš, pa še kakšen učitelj se tudi trudi - prav tako poznam učitelje, ki se ne trudijo, ki vse naredijo po liniji najmanjšega odpora...

Pa ne gre za napake - ampak zgrešen generalni odnos. Šole se še ne obnašajo do otrok (in staršev) kot da so le-ti njihovi odjemalci, kupci - ampak vzvišeno (večinoma).

Učitelj dobi za svoje delo plačo, pri starših pa vidi odzive na kvaliteto svojega dela - če so le-ti večinoma pozitivni pomeni, da svoje delo dobro opravlja. Če so le-ti večinoma negativni bi se moral dotični učitelj zamisliti nad kvaliteto svojega dela, pristopa, ipd...  - vedno pa se najdejo ekstremi - vendar so le-ti v zanemarljivem odstotku (torej dobri pri slabem učitelji in slabi pri dobrem učitelju).

Zato, ker je ta šola čisto blizu našega doma in ker bodo prijateljčki iz vrtca šli vsi na to šolo. Pa ker se bo mandat tej ravnateljici kmalu iztekel. Vsaj upam.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Mislim, da sem že napisala, da svet staršev še nikoli ni dosegel, kar je želel. Vsaj v primerih, za katere jaz vem, ne.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Govorilne ure so ena izmed oblik komuniciranja. Po drugi strani se veliko računalniško nepismenih ali polpismenih učiteljev na vse kriplje brani elektronske redovalnice, ki je ena izmed poti do boljše komunikacije.