Zakaj,boste vprašali! Zato,ker sm poročena in sm mama!

Vendar se mi kljub temu dogaja ON...že kar nekaj enih let.Nikoli nisva bila skupaj,poznava se od prej (še preden sem spoznala sedanjehga moža) in se srečujeva. Najini pogledi se ujamejo in nama govorijo,povejo nama veliko več,kot kakršnenkoli besede.
Ob srečanju se včasih zgodi dotik...dotik rok,ki so mehke in tople in katere si želim čutiti na svojem telesu.
In sanjam kako se me dotika,kako sva si blizu,da čutim njegovo dihanje na svojem licu.Potem pa se mi približa z ustnicami,ketere me  nekoliko tresoče in boječe s silno željo želijo poljubiti.Predstavljam si in hrepenim po njegovem objemu...kako me nežno in varno prižema k sebi in želi,da bi za vedno ostala v njem....
Meni se ustavi srce in preneham dihat,ker je želja tako velika,hrepenenje tako močno in sanje neuresničljive ....

Boli....zelo boli,tako hudo,da solze same od sebe udarijo na plan in mi močijo lica ....
Boli realnost,ki je popolnoma drugačna od tega....doma me čakata otroka in mož,do katerega so se strasti ohladile sprašujem se in se bojim,če je sploh še pošteno živeti tako vendar si tudi brez njih ne predstavljam več žiljenja....

In ZAKAJ,se sprašujem....zakaj se mi to dogaja???
Zato,ker se kot najstnica in kasneje nisem dovolj izživela,...zato,ker šele sedaj po dveh otrocih spoznavam sebe,svoje želje in potrebe???
Koliko sem sama kriva za to ???
In kako lahko nekatere veze (ko se fant in dekle spoznata že kot najstnika in ostaneta skupaj za vedno) funkcionirajo???

Mi zna kdo to razložit? Mi zna kdo svetovat?
In po možnosti ne me obsojat,prosim!!!

Hvala za vsako besedo!

Ne mislim te obsojati in točno vem kako ti je pri srcu. Moja zgodba je popolnoma ista, le sto razliko da jaz njega vidim mogoče 2X na leto, ker živi v New Yorku, vendar takrat ko ga vidim se komaj zadržim, da nebi planila nanj .
Kaj narediti: nimam pojma, se sama sprašujem isto... samo da imam jaz tri otroke, in je stvar še toliko težja...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Približno podobno situacijo smo predelali nekaj dni nazaj...tu si preberi malo mnenj

http://www.ringaraja.net/forum/tm.asp?m=776758

100Ljudi ima drugačne poglede na to jaz osebno (moje menenje si lahko tam prebereš) sem proti temu. Sama sem se znašla v podobni situaciji tudi misva z možem sva skupaj že od najstniških let in lahko rečem da funkcionira čist uredu. Ko najmanj pričakuješ in ko se ti vse zdi popolno udari na plan kaka taka preizkušnja ... jaz sem jo sprejela kot preizkušnjo najine ljubezni ... in je preživela.
Moraš pa se zavedati da so sanje nekaj drugega in hrepenenje po nečem. Tudi sama sem sanjala in hrepenela in doživljala vse to kar ti sedaj samo to ni resničnost, v sanjah lahko ovržeš marsikatero situacijo ki je v resničnem življenju neizogibna kot naprimer to da si mama in žena, da ste družina  oz. nekaj več kot le strast in hrepenenje. Jaz se nisem dala pa takrat nisem imela sama otrok ampak jih je imel on in sem vstrajala  na tem da ne gledam le na moje potrebe in na moje želje ampak tudi na ostale ki bodo morda z mojim nepremišljenim dejanjem zelo trpeli. In kar je najpomembnejše NI MI ŽAL in sem danes presrečna žena in mamica mojemu zlatemu fantku.

Seveda so ostali drugačnega mnenja kot boš lahko prebrala na tisti temi in jim je glavna prioriteta to da je ženska srečna ker ima za to vso pravico....zato pravim da je 100 ljudi 100 prepričanj. Moje je definitivno to kar sem zgoraj napisala in za tem stojim.

Tebi pa vso srečo in da bi bila odločitev prava.


_____________________________

09.08.2005 - ŽIGA
04.12.2008 - ANJA

Cipresa, včeraj sem ti že mislila napisati, da moraš biti fajn ženska, dva tvoja odgovora sem si zapomnila, ki si ju tako lepo napisala.

Ampak.................

Vprašati se je treba, kdaj je družina prizadeta. V tvojem primeru družina ni bila prizadeta, ker si našla ljubezen in sedaj živite srečno. Če eden od partnerjev ne čuti ljubezni, mu je ne uspe najti, potem je taka družina nesrečna in trpi. Trpi partner in trpijo otroci.

Partner, ki se zaljubi v drugega, mora svoja čustva štopati, najprej mora ugotoviti, če še čuti kaj do svojega partnerja in nato delati na tem, da se ponovno zaljubi, ljubi, ker le na tak način lahko družina funkcionira brez trpljenja. Če ne najde ljubezni, je njegova dolžnost, da pove, da ne laže, da da partnerju možnost, da najde svojo srečo drugje. Čisto narobe je nekomu dati nasvet, napotek, da je njegova sveta dolžnost ostati z družino, če ne ljubi, njegova sveta dolžnost je, da gre stran.

Poudarjam, najprej delo, ne na vrat na nos, če ni rešitve, pa takoj stran.

Tipka ti je zelo dobro napisala!
Najprej razčisti pri sebi! NJEGA daj na stranski tir, poskušaj več časa preživeti z možem, vzemita si čas samo zase, bodi domiselna, preseneti ga!
Včasih so rekli, da se med hitro poliže in res je tako. Vsak partnerski odnos je treba negovat in vanj vlagat. Daj vse od sebe, pogovori se z možem, povej mu kaj pogrešaš...... Pusti času čas in se trudi za svojo družino! Verjamem,da ti bo uspelo!

Če pa še zmeraj ne bo šlo, pa stori, kar je pač treba, žal.

Izživela ja,ne vem kako naj to drugače imenujem...nisem mislila na to,da bi morala "dat skozi " čim več moških ...vsekakor pa mogoče resnično več,kot jih je bilo....saj bi si s tem  si pridobila izkušnje,tako v spolnosti,do katere mi prej ni blo ne vem kolk,saj sem rekla,da se šele sedaj dobro spoznavam....
Ne vem mogoče mi pač hormoni delajo mal drugače,ma pojma nimam in res ne poznam razlage.Vem samo,da si ne morem pomagat in da sedaj čutim tako,kot nisem še nikoli prej v življenju....

Če bo mogoče kateri kaj bolj jasno,če napišem,da sm imela po OŠ eno vezo,ki je trajala en mesec,čeprav je iz moje strani trajalo enih pet let in v tem času sem imela v mislih samo tega.
Potem eno vezo,ki je trajala dobre tri mesece...nasprotovali so ji doma,ker je imel ta fant že otroka,samo ni več živel s prejšnjo partnerko...
In zadnja veza (pred bodočim možem) je trajala eno leto,bolje rečeno pol leta...ker sem se ostalo polovico leta trudila na vse pretege,da vezo končam,pa mi je oseba grozila na vse možne načine (s samomorom,pretepom,....)
In še najvažnejše..po tej zadnji vezi mi je bilo doma od moje mame zabičano,da naj pred njene oči ne stopim z več s kakim novim partnerjem ....

Sebe sem imela za slabo osebo,ker si nisem bla sposobna ustvarit ene pametne veze...po  možnosti take,da bi jim blo tud doma vse prav...


Drugi anonimni pa....vse moje razumevanje...in še predstavljat si ne moreš kako te razumem lahko bi skupaj jokali,če bi kaj pomagalo...

Po tem kar si napisala sklepam da je tvoj sedanji mož to kar si je želela tvoja mama in ne ti sama, ker si ji hotela ustrežt  in pokazat da si sposobna ustvarit pametno vezo. Hudo mi je zate anonimna ker sedaj živiš življenje kakršnega hoče tvoja mati in ne ti sama....in je povsem normalno da te odbija vsa ta zadeva in da si z mislimi totalno nekje drugje.

Kaj vem tako kot so ti rekle še ostale rabiš malo časa in boš videla kako se bo odvijalo naprej, res ti želim vso srečo!!!


_____________________________

09.08.2005 - ŽIGA
04.12.2008 - ANJA

Mislim, da so ti vse predhodnice vse lepo napisale.
Dodala bi morda le to, ko sprašuješ, če nisi zmožna ene resne veze. Dobila sem občutek, da tvoj partner MORA ugajat tvoji mami.
Ne glej tako, partner mora ugajat tebi, kajti ti z njim živiš. Vendar odgovor na to, ali nekoga ljubiš ali ne, pa boš našla le v sebi.
A zapomni si, da z možom živiš, ko si dobre ali slabe volje (in on prav tako), če pa se z nekom videvaš, , so pa to le lepi trenutki.

Moja mama je imela besedo samo do tiste zadnje polomiade (veze),ker potem kasneje tud v drugih stvareh nisva prišli skupaj in tko sm odšla od doma (v bistvu sm rešila sama sebe,ker sem imela v mislih že najhujše,pri dvajsetih in nekaj let me je pripravila do živčne razvaline) k očetu-s katerim prej nisem imela stikov trinajst let,ker sta ločena. In od kar sm odšla od doma,nimam stikov z mamo....
To je samo groba razlaga,ne bi se rada nobeni smila....

In čeprav nisem imela potem stikov z mamo vseeno razmišljam...da je imela name nek močan vpliv,da sem potem ostala v tej vezi,začela razmišljat o družini in domu....da sem dala sebi neko samopotriditev,da pa le nisem tako zelo slaba oseba-nesposobna si ustvarit življenje...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Po mojem se moraš vprašati, kaj čutiš do svojega moža. Strasti so se ohladile, to je logično, pri čisto vseh se. Ostati pa mora medsebojna naklonjenost, spoštovanje...ljubezen, če tega ni, pol v zakonu nimaš kaj iskat.
Lahko skočiš v strastno razmerje s svojim moškim iz sanj in fantazij. Seks bo poln čustev in strasti. Ampak tudi to mine, verjemi.

Kaj ti svetujem??
Da si predstavljaš oba po prepiti noči v srbski restavraciji, ko je v sobi prepovedana uporaba odprtega ognja, kateri je tvoj, h kateremu bi dala takrat noge pogret?
Eno je ljubezensko razmerje, drugo je pa partnerstvo v dobrem in slabem.

   Najbolj "pojačan" nasvet mi je tisti z vibratorjem  ......  sicer pa, težko reči, res. Veliko jih slej ko prej doživi tako situacijo. Eni podležejo, eni ne. Enim je potem žal, drugim ni. Ali je pri tebi samo poželenje? Dvomim, če občutki trajajo že, kot praviš, nekaj let. A veš le in samo ti. In ja, samo ti moraš presoditi, kaj ti je storiti. Poslušati svoje srce ali razum? Ubogati svojo dušo ali morda "glas ljudstva"?

  Zanimivo mi je, večina komentarjev zgoraj se nagiba k temu, da pač zatri svoje poželenje, da pozabi ali whatever .... da je vse bolje, samo bog ne daj pomisliti na kak odhod od moža ..... isti, ali pa vsaj podobni nasveti ali komentarji, ki jih je dobivala od okolice moja žena, preden je odšla od prvega moža k meni..... no, saj pravim. Pri enih uspe, pri enih ne. Vem pa, da je tudi tu, na RR, kar veliko takih, ki so srečo našle v drugo, z drugim partnerjem torej.

Dobro jutro.. so rekli vcasih tistim, ki so se prebudili..

Nasveta pa nimam nobenega.. ker zdaj ko si se zbudila  bos kmalu tudi nasla resitev.. Glavno, je da se clovek zbudi.. vse ostalo je zelo preprosto..

Anonimna, te ne obsojam. Moja zgodba je sicer malo drugačna, vendar te popolnoma razumem. V podobni situaciji sem se znašla pred tremi meseci in še vedno traja. Prosim, javi se mi na Zs.

Življenje nas meče sem in tja..ni izjeme, ki se mu to ne bi dogajalo..vendar: zaljubljenost mine in ostane.??Lahko ljubezen, lahko navezanost..lahko pa nič in životarjenje, tudi naveličanost..Mislim, da v primerih, ko sta partnerja bom rekla normalna (skrbita za družino, ni alkohola in podobnih zadev) lahko vseeno pride do takšne situacije kot pri anonimni ampak izhaja to iz tega, da se ti zdi, da ni več isker, ni več tistega kakor je ena omenila prvinskega nagona..ampak realnost je taka, da ga ne more non stop biti..zato pa je potrebno, da si partnerja v vsak dan vnašata drobne male pozornosti, nagajiva presenečenja in podobne stvari, da se vsake toliko malo zaiskri..100% sem prepričana, da bi anonimna čez čas tudi, če bi se odločila za ta izziv doživljala enako s kom drugim..pa tudi to je res, da je slabo pričakovati, da nam bodo razni ljudje dajali te iskrice..narediti si jih moramo sami..za veze, ki so nastale v srednji šoli in mladih letih pa sama osebno ne verjamem, da obstanejo..sama imam tako izkušnjo in tudi veliko mojih prijateljic enako..ljudje nismo bili zreli in smo živeli v bekih iluzijah o življenju (vsaj velika večina)..s tem, da je posledično potem zaradi otrok situacijo še težja..vendar sem še vedno takšnega mnenja, da je za dva če nista za skupaj bolje, da gresta narazen.. 

men se dogaja podobno samo da je v vlogi preizkušnje moj nekdanji fant ki me je pustil ampak nikoli zares odšel ker mu je sedaj, od tega je že nekaj let, vsak dan bolj žal...jaz pa sem z drugim že tri leta in ga neizmerno ljubim v sebi pa po eni strani še zmeraj hrepenim po njem,ki me vsake toliko pokliče in mi pošilja sporočila čeprav sem mu skozi leta kar naprej govorila da naj neha in ga na vsak način odvračala od sebe ker je prinašal le zmedo pa vendar noče odnehat in včasih mi je prav težko ker si ga na nek način želim,ne želim pa zgubiti tega kar imam ker nebi mogla živet brez njega...upam da mi ne bo kdaj močno žal!!

Oprosti, ampak ta je pa malo bosa (da ne rečem butasta). Dobra v postelji ne postaneš če s 50imi tipi enkrat seksaš ampak če z enim 50krat. Dobro, treba večkrat, but you get the point.

Primerjava: Dober voznik ne postaneš, če voziš 100 avtov na testni vožnje 3km po avtocesti, ampak voziš en avto miljone kilometrov.

Kaj naredi? Ne vem, mogoče povej možu za ta problem.

Kalbo, tole si pa tako dobro napisal. Bravo.

Ja tole bi bilo nujno potrebno...

Jaz pa mislim, da če bi se vsak, če bi se potrudil, mogoče imel preveč časa, lahko znašel v podobnem čustvenem svetu kot tale anonimna. Malo pogledaš okoli sebe, vidiš kakšnega lepega moškega ali žensko, in ne rabiš dolgo, da se lahko prepričaš, da eden do drugega čutita vse živo "brez besed". Mogoče še kakšen romantičen film zraven pogledaš ali kakšno ljubezensko knjigo prebereš, pa je naloga še enostavnejša.
Je pa res, da ko si mlajši, se ti to še bolj ljubi, sanjati o nečem nedosegljivem, prepovedanem. Pozneje človek dozori in večkrat zna bolj ceniti to, kar ima.

Splišni, saj to hočem povedat. Idealno osebo si je lahko predstavljat. Sodelavko, ki je vedno spedenana, pa z našpičenimi joški bi takoj....če bi bil samski. Ko pa pomislim nanjo na porodni mizi, al pa vso smrkasto ko je prehlajena, al pa z velikim herpesom na ustnicah....hm, ni več tako privlačna. V teh situacijah mi je privlačna le moja žena in nobena druga. To je ljubezen, ni več začetna kemija in zaljubljenost ampak nekaj več.

Ja no, saj. Z eno besedo bi jaz tej anonimni rekla, da je otročja, pa sem raje malo bolj po ovinkih to napisala.

Ej Kalbo, tvoja žena nima herpesa na ustnicah !!!!

RTI

< Sporočilo je popravil blazka -- 7.2.2006 12:49:37 >