... mojega tasta, namreč.
Njegova vnukinja je stara 3 mesece, pa je ni imel niti enkrat v naročju . Če ga vprašajo, kakšna je, odgovori, da je fajn debela . In kadar smo tam na obisku, na veliko razlaga, da jaz z njo nimam nobenega dela in da res fino za vse poskrbim sama in zato ne potrebujem nobene pomoči . Včasih gre že tako daleč, da niti tašči ne pusti, da bi malčico vzela v naročje (tašča ima pred njim en hud rešpekt). Če na primer mala spi in se potem zbudi in gleda naokrog, ji reče, da naj je niti slučajno ne dvigne iz posteljice . Kar mi gre pa najbolj na živce pa je to, da naokrog razlaga, da sem obupna mamica, ker se z  ves čas pogovarjam in ker jo vedno potolažim, kadar joka. Halo??? Po njegovem mnenju se mora otrok pošteno zjokati, da se mu razvijejo pljuča . In čeprav mala res redko joka, je ne morem pustiti same, ker vedno joka z razlogom. On pa pravi, da pretiravam in da je fajn, da se dere. Njemu mogoče je, meni pa vsekakor ni!
No, zaenkrat sem bila tiho, ampak se mi zdi, da mi bodo živci v kratkem popustili. In se mi bodo pošteno razvila pljuča...

No, meni bi se v teh treh mesecih definitivno že zelo razvila pljuča. Nad njim , seveda! Reči mu, naj se briga za sebe, on je imel čas svoje otroke vzgajati po svoje, ti pa jih boš spet po svoje. Joj, kako mi grejo taki pametnjakoviči (kot je tvoj tast) na živce! Al pa mu reči naj si odreže prst, ker je puščanje krvi baje tudi dobro in zdravo!

Jaz bi ga pustila pri miru, smehljala bi se mu in mu kimala, ampak zmeraj naredila po svoje (seveda tako, da bi to tudi on videl)
Saj poznaš pregovor, da starga kozla ne moreš spremenit...lahko ga samo mal hecaš

Če ne živite skupaj, pač ne bi hodila niti na obiske. Na vprašanje, zakaj ne pridemo, pa bi v nejgovem smislu odogovorila, da je itak niti ne pogleda, zakaj bi jo potem hodila kazat. 

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Joj no, pa kje se najdejo taki tipi
Saj k sreči ne živite skupaj. Čim manj se obremenjuj z njim. Jaz se zato kregala z njim ne bi, ni vredno.

A veš kaj sem jaz opazila, da se pri prvem otroku vsi sekiramo, kako kdo reagira, z leti pa rataš moder in se nehaš obremenjevat z neumnostmi. Niti ne pričakuješ več nič od ljudi, ker če pričakuješ, si samo razočaran,če ni vse po tvoje. A veš, čeprav se čudno sliši, ima tvoj tast pravico do svojega lastnega mnenja. In ne, ni mu treba čutiti tako kot ti. In ne, ni rečeno, da zato pa otroka ne mara ali ga ne bo imel rad. Je pa rečeno, da ima drugačne poglede na vzgojo.
Kaj jaz mislim? Težko sodim o konkretni situaciji, ampak povedala ti bom, kaj se mi je prejšnji teden zgodilo. Prišli smo k enim frendom na rojstni dan in tam je bila tudi prijateljica, ki ima 3 mesece starega otročka. Res ima mali fizioterapijo, ker ima malo zategnjene mišice na vratu, ampak ne glede na to, kako ga je kdo držal, ga nihče ni prav. Glavo mu ni nikoli vleklo nikamor, pa vendarle se je mamica čisto over-protective obnašala. Totalno noro se mi je zdelo in sem ji tudi povedala. Vsakemu je vzela otroka iz rok, potem pa zelo hitro odvihrala stran. Potem mi reče danes, ko sva se slišali, da se je včeraj mali drl, ko ga je tašča pazila in da je čisto znorela, ker se je gotovo drl zato, ker je imel tast preveč na glas tv.Mali se je drl, ker ni bilo mamice zraven, ne pa zaradi tašče ali tasta ali tv-ja. No, mogoče zaradi tv-ja. Ampak ne zato, ker je imel tast tv malo bolj na glas, ampak zato, ker ima ona vedno tv zelo potiho celo čez dan, zvečer pa gotovo še tišje. Skratka, meni se take vrste prepiri zdijo čisto brez veze, in jaz se že ne bi spuščala vanje, je preveč čisto zaresnih reči, ki se nam dogajajo, da se zaradi takih oslarij sekiramo.

Na tvojem mestu pa bi jaz naredila tako, kot je Anni napisala. Narediš pač po svoje, in ga pustiš v dobri veri, da ima prav. Kaj pa se spremeni, če se kregaš?

P.S.: Še to, samo prvega otroka človek non stop po rokah vlači in se ves čas z njim pogovarja. Pri drugem nimaš  več ne časa ne energije. In veš kaj, to je dobro. Drugi otrok se zna sam zabavat in sam je zadovoljen s sabo. Prvi otrok pa vedno hoče nekaj od tebe, predvsem, da si njegov zabavljač - tudi pri 6. letih še.
Kar se pa crkljanja tiče, se pa strinjam. Crkljat ga je pa fajn in dobro. Ko ima dovolj crkljanja, je zadovojlen sam s sabo, pomirjen in bo pri enem ali dveh letih lahko odšel kam tudi brez tebe, ker bo vedel, da ga crkljanje še vedno čaka pri tebi in to vedno. 

Kaj pa pravi mož na vse skupaj? Se strinja z njim ali s tabo? 

_____________________________

"Fake it until you make it."
Sweet Like Chocolate

TUdi jaz sem mišljenja, da otroka ni potebno neprestano po rokah vlačiti, ker to dolgoročno nikamor ne pripelje, predvsem v tvojem primeru, ko se je otroček zbudil in ni jokal, ter je zadovoljno ležal. Torej mu ni nič manjkalo in zakaj bi ga moral kdo dvigniti?
Po drugi strani pa ne smeš pozabiti, da predvsem moški starješe generacije niso ravno navdušeni nad negovanjem in dvigovanjem dojenčkov, ker jih niso navajeni in bi jih nošenje lahko spravilo v zadrego. Da bi to zadrego prikrili, se pač tako obnašajo, da pač izpadejo cool tipi. Vsaj moj oče je takšen, ki do določenega meseca mojega in sestrinega življenja, pa tudi vnukovih, otrok pač ni vzel v roke. Pa mu tega niti mama, niti jaz nisem zamerila. Je pač takšen človek, čeprav vem, da ima rad nas in tudi svoje vnuke.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Veš kaj, moj tast je isti. No tiste izjave o pljučih mi še ni spustil, ampak drugače kot bi brala svojo zgodbo.

Ampak jaz se ne obremenjujem, res ne. On je v vsem najbolj pameten, največ ve, in nihče nima pojma o ničem. To je vedno na tapeti kadarkoli se vidimo, ampak to vsaj pove z nasmehom in ne cinično. Sicer pa sem že navadila, da mu samo kimam. na začetku sem se še nekaj pregovarjala z njim in mu dopovedovala, zdaj pa ne več. rečem samo:" ja dedi " in se smehem zraven

Ne se sekirat zaradi enega starega dedca. Ni vreden.

Ste me kar malo potolažile... pa tudi nasmejale!

Še nekaj pojasnil:
Naše  sploh nimamo veliko po rokah in v naročju. Če se sama zamoti in igra, jo pustimo pa tudi če zaspi v naročju, jo damo spat v posteljico. Tako da sploh ni scrkljana in ni otrok, ki bi se selil iz naročja v naročje.
Moj  se popolnoma strinja z mano, niti pod razno ne posluša njegovih nasvetov in je čisto očetovo nasprotje. Njegove pripombe pa ignorira in dela po svoje. In mu je že razložil, da  skoraj nikoli ne joka kar tako in da svojo hčerko pozna bolje kot on in pač ve, kdaj malo nerga, ker ji je dolgčas, in kdaj joka zato, ker je lačna, pokakana,... In seveda ga je tast takoj proglasil za čudaka, ker dojenčki SAMO jokajo in to ni nikakršna njihova govorica.
Nekak mi ni jasno, kako je vzgajal svoje otroke, ampak to nekako ni moj problem... Svojega otroka pa verjetno jaz najbolje poznam, kajne?

Pri tem vstrajaj.

se strinjam

Brez veze sploh razpredat o tem...stari majo stare nazore, mladi mamo svoje.skup bomo zlo redk prišli, Tko da ne se obremenjevat z njim!

Vendar jasno povej kaj ti ni všeč! Če bo tašči rekel da nej ne dvigne male, mu kr lepo zapridigaj o tem, zakaj pa ti želiš da jo dvigne!!!Pa ne daj se prekinit.Povej do konca, potem se pa posveti hčeri in se raje začni z njo pogovarjat, kot pa njega poslušat...verjemi na dolgi rok, boš mela velik več od tega!!!!

sej ti ga ni treba razumet..