Bistremu in nadvse živahnemu 3 letniku se preprosto ne ljubi jesti, ne da se mu prijeti žlice v roke in jesti samostojno, pa to zna. "Nima časa", pogled mu uhaja drugam, rajši bi počel 1001 drugo stvar kot jedel... Pa da ne bo pomote: gre za dobrega jedca, ki obožuje vse po vrsti, od brokolija do polente, še najbolj pa zdrave reči, sladkarij sploh ne mara Poje je lahko res veliko in zelo rad je. Samo ne sam

Če bi bil velik in krepak fant, sploh ne bi bil problem, bi že našli način, pa gre za nedonošenčka, rojen s 1500 grami, manj kot 7kg pri letu dni, trenutno smo na 12 kg Hrana in pridobivanje teže je bila vedno naša prva prioriteta! Sicer zdrav in vse bp. A če ga ne bi hranili mi, verjetno ne bi pojedel ničesar ali pa bore malo, kak obrok ali dva, mi pa si tega žal ne moremo privoščiti. Saj je tudi sam, a prevečkrat je treba "sodelovati" in bojim se, da bo to trajalo v nedogled.

Poskusili smo že marsikaj (sicer ima urejen ritem prehranjevanja, 3 glavne in 2 vmesna obroka, jemo za mizo, vsi skupaj, nobenih motečih faktorjev...), tudi pustili smo ga že, da vidimo, kdaj bo sam končal, pa lahko to traja tudi več kot uro (!), ga nagradili, okarali, oživljali stvari, kupili zanimiv pribor, mu dali tistega za odrasle, ... Zgodba je enaka pri starih starših, v družbi samostojno ješčih otrok, kjerkoli in kadarkoli...

Zakaj sprašujem? Hja, v vrtcu se pojavlja ista zgodba, če ga ne bi vzgojiteljici nahranili, bi bil lačen, to se je tudi zgodilo in ko se je 3jič (od 3 obrokov, ni pri 2 pojedel nič, pri enem 2 žlici), sta me prosili, če ga lahko na koncu nahranita onidve. Ja, kaj pa drugega preostane. In kaj se je zgodilo, fant je pojedel vse in še več, samo debelo gledali sta in razumeli situacijo. Zdaj pa glavca kar lepo počaka, da prideta onidve na vrsto Ampak s tem spet nismo naredili ničesar, jaz pa sem upala, da bo vrtec morda pomagal do koraka naprej, k samostojnosti.

Morda še kakšna ideja, kaj narediti? Ima katera tudi tak problem in kaj je naredila? Hvala vnaprej.

Naš fantek je tudi nedonošenček, ob rojstvu je imel 1930g. S septembrom je šel v vrtec, do takrat pa sta ga pazili babici. Sam je pokazal interes za žlico (da bi jo sam prijel) zelo pozno, pa še potem sta ga babici radi popedenali in mu pomagali medtem ko sem jaz doma vzrajala, da je jedel sam in sem mu pomagala samo proti koncu ali pa pri juhi. Je dober jedec ampak v vrtcu je pa tako, da sicer poje ogromno, mu pa tudi vzgojiteljici proti koncu pomagata, zadnje čase pa je imel fore, ko se juhe sploh ni dotaknil, ko pa mu je vzgojiteljica pomagala, je pa pojedel vso juho. Zdaj ko sta ga tako navadili, ga bo verjetno težko odvadit ampak jaz se ne sekiram, če se jima da, naj mu pomagata, če pa ne, pa tudi prav - bo ali jedel sam ali pa juhe pač ne bo jedel, je pa tako, da ima zdaj pri skoraj 3 letih 15 kg tako da se nam s pridobivanjem teže ni treba obremenjevati, sem pa prepričana, da bi sama v tvojem primeru ravnala enako - bi mu pač pomagala. Čeprav po mojem mnenju tako majhen otrok ne "strada" namerno oz. poje toliko, kolikor rabi, problem je le v tem, da se starši s tem težko spijaznimo in da nam ni jasno, kako lahko živijo od tako majhne količine hrane. Ampak, dokler so zdravi in jim teža primerno narašča (tudi če po najnižji krivulji), očitno dobijo dovolj.

mi smo imeli podoben problem - lena za jest sama.. no da ne bom kače pisala; mislim, da imate čas da mu klikne v glavi. do šole je dolga in bo prišla situacija v kateri bo pač moral sam jest. in potem počasi.. vedi, da se z vsakim letom dojemanje in gledanje na stvari ful spremeni. in isto velja za hranjenje. lajko da mu bo čez 1 leto ful nerodno, da ga hraniš kot otroka.

daj času čas. silila ne bi preveč. pa ne delat big deal-a in se sekirat ker ne je sam - noben ni bil futran do 18 leta ; 1-2x na teden lahko omeniš (medtem ko ti spet primeš žlico), da vsi njegovi isto stari prijatelji pa že sami jejo in če bi probal tudi on sam. vsake toliko časa (ko se odločiš) pa lahko obrok (tisto kar ima res rad) pustiš na mizi z obvestilom da to pa mora sam pojest, ker nimaš časa, in vidiš, če bo pripravljen jesti sam. in ne pomagaš (greš in si bizi ). na koncu raje odneseš stran, če ne poje, tudi če kaj malega ostane. nasledji obrok je takrat, kot bi ga mel, če bi normalno jedel. samo v tem primeru bodi od začetka jasna da je to njegova ljuba hrana in da bo moral sam jest, če ne odneseš. bodi jasna glede tega kar nameravaš. jaz nisem težila, sem se pa (ko sem se npr. odločila da mora ta obrok sama pojest) držala tega kar sem rekla. po cirka enem letu se je dalo z njo zmenit, da sama jé. je znala pa včasih orenk stradat, preden je popustila, to se malo psihično pripravi.. vso srečo

< Sporočilo je popravil mateyka -- 18.10.2011 15:26:01 >

Pa saj 12 kil ni tako zelo malo! Lejla ima samo četrt leta manj (2 leti 9 mesecev), pa ima dobrih 10 kil. In je čisto zdrava in vse ok z njo, je pač bolj suha.

Pri nas vsa kosila tako dolgo trajajo - a je to narobe ? midva sva Ronjo  pustila, da je s svojim tempom. Je pa seveda postalo to moteče v vrtcu in takrat sva tudi doma malo "zatežila" in se je popravilo - vsaj v vrtcu, doma si še vedno navadno vzamemo čas . Včasih ji celo pogrejem vmes hrano, ker se mi smili s tisto hladno. Ona pač počasi je. Pa je tudi suha - ima 14 kil pri 4 letih in 3 mesecih. Ne se toliko sekirat za te kile, ni vredno. Dokler so zdravi, je vse ok.


Delat morate skupaj, ko se vsi hkrati trudite, bo verjetno malo večji napredek - samo to gre pri nekaterih bolj počasi, sploh zdaj, ko je pogruntal, da ga bojo povsod nahranili, če bo dovolj dolgo vztrajal... Najprej bi rekla, da se nehaj sekirat za kile - saj sploh ni tako zelo suh. Ok, je bil nedonošen, vendar v 3 letih bi se verjetno že pokazale kake posledice, če bi bile. To, da je suh, ni pa nič tako katastrofalnega. Če dalj časa je, mu pustite, da pač sam poje do konca - pri otrocih to pač traja - ja tudi 1 uro... Mi po moje večino obrokov jemo toliko časa... Probaj, če bo to pomagalo, da pač sam v miru poje do konca.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

obstaja en krožnik z dvojnim dnom za otroke, da daš vmes/not vročo vodo, da hrana ostane ful časa topla.

Če mu jaz rečem (pa ne pri hrani ampak na splošno, v kateri koli situaciji), da drugi otroci pa to delajo tako in tako, mi on reče "Nik pa ne" in se niti malo ne sekira in debata je zaključena.



< Sporočilo je popravil Katy78 -- 19.10.2011 9:07:04 >

jaz se ne bi pustila na take izi finte metat. mu kar povej da ene stvari bo pa moral tako delat kot vsi. it v šolo in tam tudi sam jest in sam lulat in kakat. in to tko bo. vsi otroci si umivajo zobe in vsi enkrat jejo sami. tko to je.

Ah ne, saj to niso finte. Moj fantiček je priden in ubogljiv in naredi, kar mu rečem, ampak ga moram "prepričat" z drugimi argumenti in ne s tem, da pač vsi ostali pa to delajo. Tako da jaz tega "drugi pa to delajo" ne uporabljam več kljub temu pa dosežem da naredi, kar je treba.

< Sporočilo je popravil Katy78 -- 19.10.2011 10:11:10 >

Ja, poznam. Ampak mora bit PU!

haha, katyb,dobro si ti to vzgojila svojega sina - on ne bo ovca, misli s svojo glavo! Veš, kaj meni mojidve rečeta, kadar rečem, da sta že veliki, da lahko kaj sami, pa se jima pač tisti trenutek ne da (na splošno moram glede tega kar trkat na les, sta zelo samostojni in hočeta vse sami - zato pa traaaajaaaa ) - rečeta: "Mal sem velika, mal sem pa še mejhna!" IN kaj naj jima rečem nazaj? Saj mata prav! Dejansko sta mal še mejhni . In to še tko srčkano rečeta, da si ne moreš kaj, da ti ne bi bili luškani . Se pa da na splošno kar se teh stvari tiče res zmenit - obe ful radi vse sami, že od nekdaj. Res pa je, da jima pustim čas, to ej treba vzet v zakup - 1 uro za kosilo je nekaj čisto normalnega po moje, še midva komot toliko časa porabiva - pač malo ješ, malo se pogovarjaš, pa čas mine... Včasih se nam obroki kar prekrivajo, iz kosila v večerjo .


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

nisem rekla, da tega ni treba argumentirat (zakaj to tako je), zakaj drugi to delajo - to je pa dolga zgodba in jo lahko razlagaš poljubno dolgo svojemu otroku, men se je ni dal pisat, sem pa predpostavljala, da boš ta "strech" naredila sama po potrebi in moje pisanje tudi tako dojela. no, zgleda da ne in moram obrazložit.. v glavnem, sledi razlaga "o življenju, vesolju in sploh vsem", ne?

Jaz pa sem domnevala, da boš dojela (naredila ta "stretch" sama), da ti želim povedat, da to pri njemu niso finte, če je to pri vas tako ali pa je bilo tako, je pač to pri vas tako, pri nas pa ni. Itak pa to ne sodi več v to temo in si avtorica posta ne more s tem nič pomagat.

Kaj pa če poskusiš pristopit malo drugače - ga vključiš v samo pripravo hrane in spodbujaš nekatere druge stvari povezane s prehranjevanjem, ki mu bodo sigurno všeč. Da bom bolj razumljiva: v vrč nalij malo soka (vode,čaja,karkoli že pije), pa naj si ob vsakem obroku sam nalije v svoj kozarec..Na skupen krožnik daj recimo kuhan korenček, brokoli (karkoli mu je všeč) in mu daj plastičen ali kakšen drug manj nevaren nož, pa naj si korenček sam razreže na majhne kose (za malico recimo banano), potem pa napiči na vilico in poje. Pri malici mu recimo pripravi kaj 'za piknt' kot bi se temu reklo (male sendvičke, kumarice,sirček..), pa naj si sam z zobotrebcem da na krožnik pa potem poje. Seveda bodi ob vseh teh aktivnostih zraven, ker nož, zobotrebec, steklen kozarec vsekakor niso igrače. Mu bo pa zagotovo zanimivo, drugače, ker bo nekaj sam naredil.

_____________________________

http://www.popolna-kmetica.blogspot.com/

Ah naš je imel iste finte z oblačenjem. Ne znam in basta. In potem, ker se nisem pustila glih vozit na princip 'ne znam in nimam niti malo interesa, da bi se naučil', sem ga poleti pač pustila, da je bil oblečen, kakor se je pač oblekel (in iz principa si je oblekel majico narobe, spodnje hlače narobe, kratke hlače narobe, še nogavice je narobe oblekel). Ker v končni fazi se je oblekel, ampak se je oblekel narobe (iz principa, kakopak, ker moraš biti specialist, da obrneš majico in si jo oblečeš narobe, če ti pa mami vse fino prištima, da si samo čez glavo potegneš). Dokler mi pred kratkim ni bilo malo dosti 'tole narobe oblačenje' in sem samo 2x (tako je, samo 2x) si zjutraj vzela 10minut več časa in sva šla skozi vse. Pokažeš, mali poizkusi in sem ga pohvalila (ja, sliši se kot dresura psa )....  dva dni takole in problema ni bilo več. Prej pa je tamali trmaril, pa jaz sem trmalila, pa v vrtec ni mogel it ravno 'narobe' oblečen, pa sem ga seveda obrnila  ...
Čeprav če se malo spomnem nazaj tudi naš je potreboval pri treh vsaj eno uro, da se je najedel.... samo jaz sem bolj trmaste sorte, pa sem eno uro sedela z njim, vzgojiteljica ga je pa celo hranila. Pri treh je imel trinajst kilogramov, sorazmerno z višino. Če ne bo jedel - bo lačen.... in seveda te vrti okoli prsta - ker točno ve, da ga boš nahranila, ker imate od malega probleme s težo. Otrok pri treh pa je sposoben sam pojesti kosilo - na koščke mu narežeš in to je to... saj so mali, samo prefrigani tudi ....

se pravi, da ne razume razlage zakaj tako mora bit in zakaj je tako v tem svetu ali mu ne razložiš sploh?



imho pa kar sodi, koliko, pa bo presodila sama.

pri naši je to palilo - zobotrebec je bil atrakcija samo da je to nesla previdno v usta in ne na krožnik.

Očitno ne bereš oz, bereš selektivno. Napisala sem, da mi ga ni treba pitat s tem, kaj in kako drugi otroci delajo in da mora biti on ovca in početi isto. In s tem, ko mi je parkrat rekel, da on pa tega ne počne tako, me ni metal na nobeno finto, kot si ti napisala, ker to je bil iskren otroški odgovor. Videla sem, da to pri njemu ne pali in sem napisala, da mu stvari argumentiram drugače in da se vse zmeniva - se pravi da razlagam in da on razume, kajne? Se pa strinjam, da je najbolj simpl reči, drugi otroci delajo tako in zdaj moraš ti tudi. Kot rečeno, če je pri vas tako, naj bo, vaša stvar, pri nas pa ni, ker ni potrebe. otroci so pač drugačni in pri vsakemu pali nekaj drugega.

Katy78 ni vse kar drugi delajo slabo in če to izpostaviš kot lep primer, ni to "pitanje" (z nečim) in biti "ovca". včasih je to čisto ok. in tukaj sem ga dala kot predlog, da ga sproba. niikjer ne trdim da je to edini ali najboljši način. ne vem zakaj ga pa ne bi sprobala. ker sčasoma bo tudi to moral otrok dojet - da ljudje z razlogom nekaj delajo v večini; ker je najbolj praktično, hitro, najlažje, so tako bolj samostojni.. da znajo to spregledat in to izkoristit, da se sami izboljšajo. in v tem smislu sem tudi to omenjala.
prav tako je poimenovanje "finte" bilo mišljeno v šaljivem smilsu in si ga ti dojela kot nekaj neprimernega. but nevermind..

Ma glej mateyka, ne da se mi več, ker mislim, da sva nekako na isti valovni dolžini, ampak s pisajem ne prideva skupaj.  Jaz nisem rekla, da tega ni vredno sprobati, napisala sem samo, da pri našemu to ne pali in to je bil nekakšen majhen ocvirk za intermezzo ne pa v smislu, da tega ni za sprobat ali pa da je to slabo. Razumeš?In tudi "finta" nisem razumela kot neprimerno ampak sem ti hotela samo povedat, da pri njemu to ni finta, ker na finte ne padam, ker če bom že zdaj, kaj šele bo, ko malo odraste.

Hvala vsem za vzpodbudne odgovore, pravzaprav mi je lažje že, ko vem, da očitno nisem edina s to težavico. In res je, vsaj upam, nihče ni bil futran do 18.leta, enkrat se mu bo že zasvetlikalo, zakaj in kaj hoče-mo.

Na kratko pa še nekaterim posamezicam:
ksenija12: že preiskusili tole idejo, je redno vključen v pripravo obroka in njemu se zdi to ultra fino in nadvse sodeluje, samo ne v smislu, da bi jedel sam. On uživa v pripravi, potem pa sanja pri jedi, z zobotrebcem ali brez

ronja: pri nas žal 12kg je problem in to velik, saj nas še vedno obravnavajo v RA in so nam že predlagali hormonsko terapijo , ki jo seveda z možem kategorično zavračava! Punčke so le lažje, kaj pa vem... Ne gre zgolj zato, da je suh, nasplošno je prelahek in premajhen. Pravzaprav sva midva z možem še najmanj obremenjena s tem, drugi namreč dramatizirajo že od rojstva, saj veva, da je dober jedec in je zdravo hrano ter da mu ne fali nič. No, v bistvu bi morala povedati, da bo kmalu star skoraj 3 leta in pol ter da ni bil le nedonošen, temveč tudi močno, močno zahiran...in čeprav so vsi govorili, da bo do 1. leta, najkasneje do 2. leta vse nadoknadil se to ni zgodilo. No, zdaj so pri tovrstnih obljubah zelo previdni. A najpomembneje je, da nima nobenih drugih problemov, tistih resnih, da je najin fantek bister in zdrav! Glede na njegov prihod na svet in zaplete, bi bilo kaj hitro lahko zelo drugače.

In glede trajanja obrokov: žal se ne morem strinjati, da obroki trajajo uro; vsaj ne vsi (evo, pravkar jeva že od 19h , za to preprosto zmanjka časa. Zjutraj ga ne morem zbuditi ob 5h, da bo jedel eno uro, v vrtcu ga ne morejo čakati, da je 1 uro, kosilo že še morda, zvečer pa tudi ne moremo jesti do 21h. Verjemite, sam je sposoben sedeti za mizo tudi 2 uri, popolnoma brez problema. Če drugega ne, se pa sam s sabo pogovarja

Kakorkoli že, bo že bolje, eventually, kajne? Vsem snežen pozdrav

Omenjaš tole zdravo hrano. Sicer je za vsakega zdrava hrana nekaj drugega, tak da ne vem kaj s tem misliš, pa vseeno. Kaj če bi mu ponudila malo bolj kalorično hrano, pa kdaj tudi kak fast food- domač seveda. Več omega3 maščob, mlečne izdelke z več maščobami... Ne vem, meni kar zveni v ušesih zgodba moje prijateljice, ko je stalno to zdravo hrano omenjala, otrok pa "shiran", pa velik jedec, ampak otrok je dobil samo kuhano zelenjavo, sadje, polnozrnate izdelke, vse brez maščob, jogurte in mleko brez maščobe, nikoli nobenga koščka pravega piškota (razen s čimnaj sladkorja in polnozrnati-dietni), tortice, pizze...

Našemu se tudi ne da jest, ga moram jaz pitat- enako 3 leta star. Sicer bo jedel vse, ampak mu moram te stvari dajat jaz. Za kako domačo pizzo, fišfingerse... to pa bo sam jedel. Pri nas je bolj težava, ker če njemu ni tolk všeč, se mu ne da niti žlice v roke primt, pa tudi časa nima. Pri njemu mora biti kosilo v želodčku čimprej, ma kaki 1 uro sedet . Kak dan mu je všeč solata, ap jo bo sam jedel in to lahko tudi celo skledo, ampak večinoma mu moram jaz v usta dajat. Juho poje sma 1 žlico, pa konec, spet jaz. Sem te mesece malo omejila tole pitanje, pa je bolj suhec ratal- tak da ga še naprej "pitamo"- s ene oziram na pogleda drugi. Imamo pa tudi sistem nagrade- ko poje, dobi nagrado- pol se mu tudi malo bolj mudi in malo več poje- pri nas pali. Nagrada pa je sladica, če ni sladice pa kak medexov gumi medvedek, kockica čokolade

< Sporočilo je popravil Hope2 -- 21.10.2011 14:25:02 >

Pa še nekaj sem opazla pri našmu. Če mu dam npr cel jabolk, bo glih 3x ugriznil, pa še to bo jedel 30minut. Če mu narežem na kocke, bo z večjim veseljem, hitreje in več pojedel- praktično cel jabolk. Če mu zmiksam, bo pojedel še več in še z večjim veseljem- cel jabolk, pa še kako drugo sadje zraven. Vsake kvatre mu zmiksam sadje, ap kak avokado še not vržem. 

Pa saj to za zdrave otroke vsi pediatri odsvetujejo! Vedno pravijo, da morajo bit z otroke polnomastni mlečni izdelki! Midva še zdaj kupujeva dve vrsti mleka - posneto za naju in polnomastno zanju. Jaz jima dostikrat dam v juho dodatno žlico kisle smetane ali kaj podobnega - sta pač suhici in se mi zdi, da je to čisto ok, če dobita malo več kalorij, saj očitno porabita... In seveda jesta domače sladkarije - v njih ni raznih konzervansov in barvil, so pa lahko čisto kalorične (recimo kaki čokoladni ježki, kremšnite, da naštejem sladki jedilnik tega tedna ). Vem, da če sama izpustim sladkarije iz svojega jedilnika, tudi shujšam. In punci bi tudi - samo pri njiju bi bilo to slabo, ker sta že zdaj pod normalo.

Kar se suhosti in majhnosti tiče: meni je p. razložila, ko sem jo spraševala okoli tega (ker Ronja tudi ni med 3 in 4 letom skoraj nič zrasla, zdaj pa v 2 mesecih 2x več kot prej v celem letu), da suhost niti ni tak problem, ker so pač eni otroci suhi, samo pogledat je treba, če ni kak drug razlog za to (slabokrvnost na primer), majhnost pa je večji problem in da če se ne popravi, je treba hormonska terapija, da otrok ne ostane premajhen. Zato to pozorno spremljajo. Sicer 12 kil ni ravno alarmantno, če gledaš tiste grafe - je nad 95 percentilom, tako da samo zaradi kil ti verjetno ne bojo težili - sploh če se jim 10 kil ne zdi tako hudo. Se mi zdi, da otroci radi začnejo štrajkat, če zaradi česa bolj kompliciramo - pa naj bo to hrana, wc, karkoli... Čim bolj sproščeno je vse skup, bolj na izi tudi oni vzamejo. Zato pa predlagam, ad si vsaj za kosilo vzamete 1 uro. Mora bit sproščen obrok, da se ne mudi, da lahko počasi poje, itd... Vsaj kosilo naj bo tako. V vrtcu je njihov režim, valjda ga ne bojo čakali tako dolgo, ampak doma pa to ni tako nujno, če veš, da je pač hrana pri njem problem, se mu malo prilagodiš.
Zjutraj je zajtrk itak v vrtcu in ni treba, da je eno uro prej nek hud zajtrk. kaj za sproti pa tudi ne bo eno uro žulil.

Sicer pa mu naredi hrano zabavno: okrasi jedi, povabi prijateljčke, naredi mu šotor v dnevni in naj kdaj je tam not, pogrni deko na sredo sobe in naredita piknik,... naredi malico za ven in jejta v parku,... naredi obroke drugačne, nerutinske, zanimive: menjaj prostor (ne vedno v kuhinji, ne vedno doma - to ni samo moja pogruntavščina, mojidve itak jesta ko kobilici - ampak tudi vzg. pravijo, da poleti, kadar so jedli tamali popoldansko malico zunaj, so veliko več pojedli, je manj hrane ostalo). Pa fingerfood je res zakon, to vsi radi jejo - je res malo več dela s tako vrsto hrane, ampak otrokom je všeč, ker je "njihove velikosti".

Naši dve sta različni: Lejla se recimo že s kockami igra, Ronja pa počasi žuli svojo mandarino in ima še pol rogljička. Ja, pa naj si vzame čas, saj ni treba, da se nam skoz nekam mudi...


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Moram reči, da sem kar malo neprijetno presenečena, koliko otrok pri treh in več letih še hranite... No, potem pa res ni čudno, če so nekateri v vrtcu pri kosilu taki kot bi imeli dve levi roki....Tudi pri nas je ta mali že od nekdaj precej neješč in bolj počasen...vendar mu hrane od kar je sposoben držati žlico  nikoli nisem dodatno grela ali pa ga pitala...pa sem včasih res zgubljala živce, vendar smo vsi pri hiši vztrajali, da je jedel sam. Če se je dogajalo, da je predolgo mrlizgal in se je zadeva ohladila, se je pač obrok zaključil. Verjamem, da če je otrok mentalno prizadet, da rabi dodatno pomoč in spodbudo....toda tule opisujete vse drugače zdrave otroke le lene. Tudi neješči otroci so problem...samo tu ni govora o njih....večina vas pravi da otroci radi jedo, vendar ne sami...to je lepo ali grdo povedano lenoba, ki jo povrhu vsega fino podpirate...Pa tudi kosilo, ki traja eno uro je malo časovno pretirano....Tako kot druge zadeve mora tudi prehranjevanje imeti en realen časoven termin. Pa tu ne mislim na bogata nedeljska kosila ali slavnostne večerje, temveč govorim o vsakodnevnem obroku.Predstavljajte si , da bi v vrtcu vsak obrok mrlizgali eno uro....od osmih pa tja do dvanajstih jemo trikrat....če potegneš črto, bi to pomenilo tri ure posvečene držanju žlice v rokah in sedenju za krožnikom. Ne, v vrtcu hranim le enoletnike, pa še to se ponavadi ne pustijo....seveda dobimo v skupino tudi antibrzinske triletnike, ki pa jih niti pod razno ne hranimo....če vidim, da je sposoben sam držati žlico, me ne bo nahecal, da bi  vanj tlačila hrano kot v  đubox. Vsi ti antibrzinci, se kar hitro navadijo jesti hitreje in sami, ker jih k temu prisilijo sovrstniki, ki so jezni, ker jih morajo čakati, da se gredo igrat. Žal ob tem ti popedenani otročki najbolj nasrkajo, ker so najprej precej šokirani, da jih nihče ne bo v nedogled čakal ali pa jim rinil žlico v usta...v začetku so zaradi navajenosti pedenanja od doma včasih res bogi in to tudi povemo staršem....Žal je treba malo realno pogledati na situacijo...v skupini 24-tih mulčkov dve niti pod razno ne moreta hraniti vsakega otroka posebej....v bistvu jih nočeva, ker za to ni potrebe... Velikokrat namreč vidiva, da prav tisti, ki so take počasnele pri hranjenju z žlico, prehitijo vse, ko je treba z mize vzet kakšen bonbon, pecivo, sladoled....In kot je že ena rekla....ne čakajte na vrtec....doma morate narediti red...marsikatera mamica pri nas začudena pripomni, da ne more verjet, da v vrtcu sam je, doma pa teka za njim z žlico....
Že sam naslov teme dosti pove..." ne ljubi se mu..."ja kaj vse v življenju bo še moralo to dete narediti, pa se mu niti pod razno ne bo ljubilo....pa bo moralo...tako kot bi moralo tudi to....ne delajte svojim otrokom tako slabih uslug....danes namesto njega držite žlico, čez kratek čas bo to svinčnik, kmalu kramp in lopata ...

Kokr praviš, imamo doma razvajene lenobe. Me ne gane. Moj zna sam zelo lepo jest, kot sem rekla, če mu je dovolj privlačno in tisti dan okusno. Ima samo 1 levo roko. Nam pač tak ustreza in ne rabim zgubljat živcev kot si jih ti. In vsak se kdaj na kak način rad pocrklja, pač se moje dete z pitanjem, tak kot ti najbrž svojo leno rit spraviš v avto in greš v trgovino ali kam drugam z avtom, namesto peš ali s kolesom. Ali pa kje drugje raje kaj z manjšim odporom narediš in ti tudi prav paše.
Obtožit nekoga za lenega samo zato, ker se mu ne ljubi kdaj kaj jest, tudi prav, če imaš to veselje. Dokler je len samo pri krožniku sem jaz prav vesela , ker drugje ni niti malo len. In ja v vrtcu je sam, doma ga pa večkrat pitam- ne delam drame iz tega, ker vem kaj je zmožen in ker smo tak vsi bolj mirni in ker vsi bolj uživamo v obroku. S tem pitanjem, se je celo navadil jest tudi nenavadne jedi, ki mu prej niso bile sploh všeč, navadil se je lepo sedet pri miru.... In verjamem da bo kmalu tudi sam celo kosilo pojedel.
Tako kot za nekoga predstavlja kosilo metanje hrane v želodec, je lahko za nekoga kosilo prijetno druženje  in uživanje v hrani tudi čez teden, ne samo nedeljska kosila .
Pač ima vsak svoje pogelde na določeno zgodbo, tukaj itak podaš le kanček svoje zgodbe, ki si jo lahko interpretiraš na 100 načinov.

Pa jaz skorajda ne morem verjet, da jih toliko 3 letnikov ne zna samih jest, še nisem nobenga srečala ,


< Sporočilo je popravil Hope2 -- 21.10.2011 17:19:35 >