Kot nalašč mi je prišel članek pred oči.Pred nekaj dnevi smo se pogovarjali
kako moraš biti pazljiv,če z otrokom obiščeš velike nakupovalne centre,kjer se lahko otrok v trenutku nepazljivosti izgubi in kakšne pasti ga čakajo v tistih trenutkih,ko ni pod nadzorom staršev.Nikoli ne vemo,kakšni izpirjeni,pokvarjeni osebki mimo nas hodijo in opazujejo.Pa to velja tudi ko so starejši in gredo sami naokoli.




< Sporočilo je popravil UnderEja -- 14.1.2007 10:38:22 >

Aha, O.K., tole je pametno, to moram še danes Tiborju prebrati:

Pravila:
1. Od neznanca nikoli ničesar ne vzamem; ne ponujenega bombona, igrače, denarja ali česarkoli drugega.
2. Z neznancem se nikoli ne pogovarjam.
3. Z neznancem nikoli nikamor ne grem in se nikamor ne peljem.
4. Če me neznanec sprašuje za pot (ali kaj podobnega), se ne približujem. Lahko dam kratek odgovor, več nisem dolžan. (Odrasel se po pomoč nikoli ne obrača na otroka.)
5. Neznancu nikoli ne zaupam svojega naslova.
6. Kadar se oglasim na telefon, nikoli ne povem, da sem sam doma. Vedno vprašam, kdo kliče in kaj želi. S neznancem se po telefonu ne pogovarjam. Klicatelj lahko pusti številko, da ga bodo starši poklicali nazaj.
7. Kadar sem sam, nikoli ne odpiram vrat. Pogledam skozi kukalo in vprašam, kdo je in kaj želi. Vrata morajo biti zaklenjena do prihoda staršev.
8. Če neznanec skuša nasilno vstopiti, me straši ali mi grozi, pokličem 113.
9. Če me kdo ogovarja iz avta, grem hitro stran.
10. Če mi neznanec sledi ali me poskuša zgrabiti, vpijem (neznanci se bojijo pozornosti) ter stečem stran - k najbližji trgovini, hiši ali nazaj k šoli. Kasneje to obvezno povem staršem in/ ali vzgojitelju oz. učitelju ali prijatelju.
11. Kamorkoli grem, imam vedno s sabo prijatelja. (Neznanci raje izbirajo otroke, ki so sami.)
12. Vedno kadar: vidim, da je nekdo poškodovan ali zelo bolan, pride do prometne nesreče, ali požara, ali če se izgubim, v najbližji telefonski govorilnici oz. s svojim telefonom takoj pokličem 113. (Ta klic je vedno brezplačen.)

Splišni,meni nikakor ne uspe,oziroma ne znam kopirat
Ampak kar je res je res,na žalost,ta pravila so resna.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Nalin, to ni noben moj seznam, jaz sem samo kopirala tole z linka, ki ga je dala neva. Tako da lahko kar ti dodaš, če želiš.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Etoga, mene pa za ta naslov nekaj drugega zanima


Moja je stara 18mesecev in je" nesocializiran "otrok ( traja da se privadi oz je zelo nezaupljiva do okolice ki ji je tuja, če je slučajno kdaj tam kaj negativnega doživela.....zdravstveni dom,bolnice,trgovke za pultom,v prostorih kjer je gužva in velik hrup nap. obisk ljudi ki zelo glasno govorijo,...) oz se vsakega boji.
Bog ne daj, da jo kdo za roko prime oz so le redki primeri da se ne joče. Namreč njene rokice so samo njene ,so njej tudi ninica ( ko pije po flaši vedno išče roko ali mojo, babino, dedijevo ali od atija oz tete Maje   ) 
Pač je cartljiva in še ne hodi v vrtec

In zdaj jo morem jaz učiti " socializacije" da bo tujim ljudem dala rokico, rekla adijo, bila prijazna ITD...

A nismo ljudje osli ? Zakaj jih kar naenkrat učimo drugače ? Zakaj morajo biti kar naenkrat nezaupljivi ? A veste kaj hočem sploh napisati?

Zakaj se moj otrok boji pediatra oz tiste stavbe in kaj je narobe če njej ni fajn ? Pa tako bi jo jaz rada motivirala da se nebi drla ko prestopiva tisti prag. ( A naj Smiljana pokličem ? )

In vse zato da bo na zunaj izgledala normalno ........


Ugotavljam samo eno stvar, da so naše bebice bolj pametne in da jim mi mešamo štrene



Lep nedeljiski pozdrav


........in ko tako pišem,pogledam na predogled in vidim še enkrat naslov, AHA,DA NE BODO PREVEČ ZAUPLJIVI ..........Kje je potem normalno