Spodaj sem prebrala poste na temo "tepe in grize", pa se javljam z novo temo.
Tudi naš otrok je takšen gnjavator v vrtcu: tepe, grize, celo brca...Mene je to ful presenetilo, ko so mi povedali v vrtcu, saj doma tega ne počne. Pik ima na eno punčko, ki še ne hodi in zato se še ne brani. Danes sem to videla na lastne oči, ko sem ga oddala v vrtcu - letel je takoj k njej in batina...ona je seveda začela takoj jokat...Bilo mi je ful grozno. Ne znam vam povedat, kako grozen občutek je to. Seveda sem mu svoje povedala, da jo mora božat, imeti rad in ji pomagat, ne pa da tepe. Potem ko sem to rekla, je šel do nje in jo pocartal, ampak bogve kaj je bilo potem, ko sem šla.
Pogovarjala sem se z drugo vzgojiteljico (naša žlahta, ki ne dela v tem vrtcu), ki je dolga leta vzgojiteljica in psihologinja. Rekla je, d aje to kriza, ki jo otrok doživlja ob ločitvi od staršev. Naš ima krizo že odkar je vstopil v vrtec, joče, doma je potem grozno siten in kljubuje. Vmes je bilo eno obdobje treh tednov, ko je bilo ok, zdaj pa zopet joče, ko ga oddam zjutraj. Star je 14 mesecev, najmlajši v skupini in največji živec.
Tudi jaz ne vem, kaj storiti. Verjetno bom poiskala kakšno knjigo o vzgoji, če katera pozna kakšno obetajočo, prosim za nasvet.

Lepo pozdravljene!

Nekaj časa naj ne bo v njeni družbi in ga bo minilo. (cca. 14 dni) Pri nas je delovalo.

Naš je tudi bolj hude sorte in smo zaradi tega imeli prvo leto jasli kar nekaj problemov. So se pa njegova "nasilna" obdobja pojavila recimo na vsake štiri, pet mesecev in so trajala tam od 3 tedne do enega meseca, potem pa se je unesel. Pa je bilo spet vse ok, potem pa je kar iz ljubega dolgčasa začel spet gnjaviti in tepsti.
Mislim, da s tvojim otrokom ni nič narobe in da je to le eno razvojno obdobje, ki se pri določenih otrocih bolj intenzivno pokaže, pri drugih pa ne. Vzgojiteljice pa pač morajo reagirati na vsakršno nasilje, če že zaradi drugega ne, ker so lahko nekateri starši drugih otrok zelo netolerantni do takšnih "izgredov".

Srečno!

Naša se je tudi zadnjič stepla v vrtcu s fantom. Je bila taka k Tayson  Ampak kaj češ, nič ne moreš, pač poveš, da ne sme tega delat in da ni lepo, doma tud starejšo sestro nabuta, samo ona včasih čist sama prosi zato, ker jo nekaj časa izziva, potem ima pa dost in puf  Vsaka je po svoje kriva, kaj čemo
No v glavnem tist pretep v vrtcu je bil tko, da je potem mamica od fantka rekla, da kao naj pove vzgojiteljica nam, da nej kontroliramo otroka in da je nasilna in da bla bla bla... JA dobr, kaj ji naj, a naj cel da v vrtcu zraven sedim pa gledam, da se ga ne bo dotakla. Naj pa naučijo mulca, da se brani, sej je bil isto star kot naša. Sej ne odobravam, da se otroci pretepajo, samo tako kot fantek je bila tud naša popraskana in vzgojiteljica je rekla, da ni noben nič jokal . Pol že ni blo tko hudo...

Ma nimaš kej, če je otrok tak... vzgojiteljica nej malo bolj pogleda, ko bosta kaj preveč skupaj, da je ne bo namahal, več pa tko ne morejo naredit...

_____________________________

L I V E S T R O N G

Prav rada bi prebrala kakšen dober odgovor glede nasilja tako majhnih otrok. Pri nas gre za nasproten primer. Torej - Filip je zelo priden, miren, prijazen in dobrovoljen. v varstvu in doma ..ma kjerkoli nikomur nič noče, takoj se vklopi v družbo otrok, jih boža, deli z njimi igrače.... In potem zadnjič šok, ko sem ga pripeljala v varstvo.  Še prišla nisva, pa je en mali pridrvel in ga porinil na tla ter nato še udaril po glavi-še predno sem jaz uspela preprečiti. Filip je seveda začel jokat, un je pa razgrajal naprej. Me je tako pogrelo, da bi v trenutku malemu čez rit primazala.  Pa vem, da to ni način, niti ni moj otrok, ampak takole...meni nič tebi nič kar udari otroka, ki pride. Pa ni bilo prvič. Sem že marsikaj videla. Tudi povedala sem mu že par besed, da to ni lepo, da se tako en sme, da boli...
Moj otrok se mi je pošteno zasmilil,, da mora biti v varstvu s tako nasilnim otrokom. In me pogreje izjava ene mamice tukaj, da naj naučimo otroka branit se. Ej, ne gre tako. Otrok se sam že nauči osnov socializacije. Mislim, da je prej potrebno iskat rešitve pri otrocih, ki so ansilni. Če pogovor ne pomaga, je treba iskat druge rešitve...dejanja, več topline, več ljubezni, igre "moj moj" medvedek... Pa ne rečem, da tega ne delate. Vendar...nekje je šlo enkaj narobe. Mogoče ljubosumje, pretirana navezanost na varuško, scrkljanost...

razvajenost, popustljivost...ko samo enkrat otroku pokažeš da lahko preseže tvoje meje, si oplel do 18. leta oz. dokler živi pri tebi...

in seveda otroci neprestano tipajo kuk dalč grejo lahko in na ne vem katero idiotsko idejo starši celo dovolijo da ostale otroke tepejo...jzt sm tud vidla da so ene parkrat mojga udarl...jzt sm to tistega prokletega mulca šla in rekla da sm še enkrat udari mojga brezveze, mu bom jaz pokazala disciplino in manire...ka se zdej to pravi 

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Jaz sem brala v eni ful dobri knjigi,da pri nasilnih otrocih tako malih je najbolje,da se da dva približno enako stara in nasilna otroka skupaj,da se igrata.Ko se pa začneta grizit in tepast,pa noben ne bo ostal dolžan in oba bosta videla da to boli,Baje je treb še nekajkrat to ponovit in potem baje nehajo,ne vem.

Midva tamalima poveva, da tepst ni lepo in se ne sme, ampak če te pa kdo udari, pa ne prid špecat, ampak ga mahni nazaj in pol prid povedat in bova midva bolj pozorna in če bo tadrug tamal še naprej udarjal, bo šel pa en od naju tja in ga napizdu, če njegov starš ne bo naredil nič. Zadnjič je že blo tako, en tamau je prav iskal, kako bi koga tepel, pa lasal... pa se pol ni na tapravga spravu in je moj popizdil, je bil tamal pol čist pridn, njegov fotr je pa samo gledal... Ja dobr, da morajo drugi pol vzgajat druge otroke....

_____________________________

L I V E S T R O N G