Naletela sem na en članek in se spomnila svojega otroštva. Kako z lahkoto lahko starši užalijo otroka, ga prizadenejo, pa tega niti ne vedo. Saj vemo, da nihče tega zares noče. Ko pa pomisliš, kakšne posledice lahko to naredi otroku, potem se danes kot starš ustaviš in zamisliš. Meni so neredili kar ogromno težav, oče me je stalno poniževal, češ, da nisem dovolj pametna, naj molčim, ko je kdo od njegovih prijateljev v bližini, od krave, opice in do afne ... vse to, kar tako, mimogrede. Rezultat tega pa totalno nikakva samozavest, občutek nesposobnosti, strah ... Koliko časa sem potrebovala, kar celih trideset let, da sem spoznala, da to pa ni res. Ko mi je postalo jasno, sem bila sposobna narediti vse, dokončati srednjo šolo z odliko, fax v enem zamahu, službe niso bile več bav bav, ker sem vedela, da sem sposobna. A to šele pri tridesetih letih. Do takrat pa sem se iskala, skrivala za alkoholom, skrivala pred svetom.
Punce, pazite res, kako komunicirate z otroci. Niti predstavljati si ne morete, kako je to pomembno. Tole je pa tisti članek, ki me je spodbudil, da sem to napisala. Odličen in res priporočam, da si ga preberete, da ga delite še komu, da preprečite to, da se vaš otrok zaradi nevednosti in nepremišljenosti znajde v dolgotrajni stiski. Poglej tukaj: Napačne besede otroku škodujejo, izogibajte se jih.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]