Spet rabim mal pomoči ker je letos puberteta pri našem hiperaktivcu na višku in me mal zanima če ima kdo kaj izkušenj .
Že od majhnega je naš fant ,z motnjami pozornosti in čustvenimi težavami,vedno glasen in nagajiv in išče pozornost.
Do sedaj je bilo vse rešljivo in vse težave smo reševali sproti,z njim se je dalo pogovoriti in reševati težave.
Sedaj pa je naš fant prišel v puberteto in svet se vrti samo še okrog njega,če je kaj narobe je zato ker ga ne poslušamo,ker nima dovolj pozornosti od vseh,ker ga ne maramo, ker so vsi proti njemu in v šoli povzroča bedarije, ne upošteva pravil ,ki jih prej je.
Zdi se mi da še samo kričimo drug na drugega in kot da nas sploh ne sliši.
Saj vem da so otroci v puberteti grozni in živijo v svojem svetu,ampak rada bi slišala izkušnje drugih staršev posebnih otrok.Kako vi rešujete vsakodnevne težave. Za vsak odgovor se vam zahvaljujem!

moj pubertetnik ni hiper aktiven, pa se srčujem z enakimi težavami, vpitjem, lumprijami in podobno. Ker sem eno pubertetnico že predihala, vem, da bo kmalu lažje, je pa težko, zelo. To so najbolj nora leta, tako za starše kot najstnike. Jaz se trudim selditi svoji vzgoji, kakšen dan z vpitjem, kakšen dan na miren način, predvsem pa vztrajati in ne obupati.

Nanka, kdaj bo minilo? Pri nas je en začetnik (12 let) in eden superior  (15 let in pol)......Uuuuu, kako so pametni, bo trdil, da je črno, pa tudi če sam vidi, da je belo....

bo minilo, bo, samo ne še kmalu.

Ja pa kamne vidijo cvetet,saj kaj drugega kot potrpet ni sam včasih res ne veš več kaj bi mu rekel da bi se ga kaj prijelo.
Sama puberteta je grozna , če je pa otrok še hiperaktivc je pa 3 krat slabše.

Puberteta je težka za vsakega, pa naj bo hiperaktivc ali ne.
Mi smo jo že oddelali (med 12-13 letom do vključno 16 leta, nekateri tudi še kakšno leto kasneje) in so bili trenutki nore sreče in trenutki, ko smo bili vsi tik pred samomorom
Ampak najlepše pri vsem pa je, da mine! če je otrok na eni pravi poti, tako z vzgojo, kot z družbo, potem je potrebno puberteto jemati kar se da naravno, s padci in vzponi, predvsem pa z dovolj dobrimi živčki

Suzy, to da kamni cvetijo vidimo mi, naši najstniki so za to prepametni, mi pa totalno za luno. Jaz se moram večkrat na dan spomniti, da so otroci naše največje bogatstvo. Po mojem v puberteti postanejo vsi hiperaktivni, ko bi le vso to energijo znali porabiti bolj koristno.

Naš mulc je hiperaktiven že od malega in je zato bolj čustven kot drugi.Zato je pri nas mal težje ,zdaj ko je v puberteti pa je še bolj občutljiv.Hvalabogu pa so tudi trenutki ko je čisto vse ok.