Sem mamica male Ariane, rojene 14. 5. 2008, s 30/5, 1910, 44 cm, ki je trenutno na intenzivnem oddelku v KC Ljubljana. Vidim, da nas je veliko, ki se soočamo z našimi prehitro rojenimi otroci, tako, da vas prosim, če mi lahko poveste, kakšne informacije oz. kakšna vprašanja naj zastavljam zdravnikom, da bi pridobila čimbolj obsežne odgovore.

Trenutno je Ariana še vedno priključena na aparat, dajejo ji že nekaj hrane (danes prvič nesem svoje mleko), ima zlatenico, tako, da ne vem kaj naj pričakujem. BOjujem se s tesnobo, paniko, pesimizmom, čeprav vem, da moram gledati pozitivno.

nisem ena izmed vas,ki imate nedonošenčke,ti pa želim,da bi si mala Ariana čimprej opomogla in samostojno zaživela.
pošiljam vam

kar pa imam izkušenj iz prakse (vaje na faxu) pa ti svetujem,da si čimbolj radovedna in veliko sprašuješ,pa čeprav se boš zdela osebju "težka"!
gre namreč za tvojega otroka!
v veliko primirih namreč osebje kontaktira le med sabo in starši,...svojci nimajo velikokrat pojma kaj se sploh dogaja,...!
vsak zdravnik in ms ti je dolžan razložiti kaj dela in kakšno je stanje (zdravstveno stanje -predvsem zdravniki)

pa srečno

andras na kakšen aparat je prikjučena? ti ji kr mlekeca nosi ji bo zelo pomagalo pa božaj jo čim več skozi tista vratca. zlatenica ni nič hudega moj jo je tudi imel to je najmanjša težava. sprašuj vse kar te zanima js sem bla ful tečna itak te morjo zastopit pa odgovorit na vse kar hočeš vedet. a zadihala je sama?
ima pa lepo težo
pa čestitke ob rojstvu!
čustva ki jih opisuješ so tudi mene obdajala vendar poskušaj biti pozitivna čeprav se sliši lahko je to zame bilo najtežje. če ti bo hudo jokaj čim več se pogovarjaj s partnerjem, mamo, pač nekom ki ti je zelo blizu js sem morala govorit ni važno skom me je preveč stiskalo in sem tudi bila v tako imenovani poporodni depresiji ki pa je minila po šestih tednih zato se pa moraš veliko pogovarjat nikakor se ne zapiraj vase. če imaš možnost če si blizu P doma se probaj dogovorit da bi bila doma in bi pač prihajala v P ko bi morala zarad mlekeca pa to ali pa če si tam čez dan in greš zvečer domov. js sm se zmenla pa sem lahko šla domov ali pa na sprehod vsaj, malo bo težko vendar si probaj olajšat in čim manj na slabo mislit. vse bo vredu je v najboljših rokah. ne skrbi pa kar te bo mučlo lahko vprašaš brez skrbi smo vse šle čez to. lahko pa tudi zs pošlješ.

držim pesti za malo ariano, da si čimprej opomore .....  tebi pa dovolj moči, poguma in korajžno optimistično naprej

Tale zgodbica ti naj bo v vzpodbudo:

http://www.ringaraja.net/forum/tm.asp?m=2788582&mpage=1

Pa srečno!

Ojla, tudi jaz imam nedonošenčka (rojen v 34t). Dobro poznam tvoje občutke, daj jim prosto pot in se prav nič ne oziraj na druge. Jaz sem prvi dan skoz jokala (od skrbi, kaj bo z mojim malčkom in od strahu, ko mi je odtekla voda). Sem bla čist v šoku. Potem pa sem se pogovarjala z drugimi in malo me je pomirilo, da je takšnih primerov res veliko in da otroci dobro uspevajo. Čim bolj mu dajaj svoje mleko in veliko varnosti, topline... Boš videla - žeprvi mesec bo napredoval na teži bolj kot marsikateri drug . Jaz sem ga pol leta dojila, dojila, tako pogosto, da mi je včasih šlo že na bruhanje - mali pa je prav blestel, danes pri 8,5m ima 11 kg. Zelo te razumem, ampak kar pogumno, vse bo ok, pa kaj sporoči, kako napreduje...
Držim pesti, da vam dobro zlaufa. Lep pozdravček.

ja js se tud nisem ozirala na druge jokala sem ko mi je pasalo mi je bilo malo mar kdo me vidi ali čuje prvič po porodu ko sem ga šla pogledat sem jokala pri njemu in ga skos božala čeprav mi je sestra težila naj ne jokam ker on to čutim pa saj nisem kamen. ko sem prišla nazaj v sobo sem tako glasno tulila da sem prestrašla mamico zraven pa še sestra je za mano prišla in se pogovorila z mano tak da mi je malo odleglo. pa vse to mine ne traja večno...
ko boš imela krizo kar pridi na forum gor pa se bomo malo pogovarjale a imaš net tam maš laptop?je fajn se vsaj malo zamotiš.

Upam, da bo s tvojo punčko vse ok in da zraste v zdravo in veliko punco!!

_____________________________

Mamica zmeraj razume, kako ti je pri srčku, razume vse tisto, kar vesta samo ti in ona. Mamice ne pozabiš, nikoli v življenju. Taka je moja mami.