Meni se v takih primerih vedno poraja vprašanje, da otrok na ta način izsiljuje pozornost. Govorim na pamet, saj vas ne poznam, ampak tako zavračanje hrane ni normalno. Sploh ko si napisala, da ji nekaj pripraviš, pa hoče drugo, potem pa tega ne... Se mi zdi bolj izsiljevanje kot lakota.
Verjamem, da si zaskrbljena in zelo izčrpana. Mogoče, če bi manj časa posvetila hrani in dodatkom, pa več hčerki.. Lahko skupaj naprimer sadno solato pripravljata (za očka ali babico, ne zanjo), s tem se bo zamotila, pa mogoče še kdaj kaj poskusila.
vem da poleg vseh ostalih otrok nimajo časa letat za njo tko kot js doma. doma je pa tako pripraviš ji eno noče hoče drugo ji dam tisto spet noče hoče drugo in to vsak dan.
Če se cel dan vse vrti okrog hrane, verjamem da jo punčka sovraži. Saj se mamica/očka z drugimi stvarmi ukvarajata..
Ne zameri. Še enkrat - ne poznam vaju in ne izključujem, da gre za kako bolezensko stanje. Ampak če zdravniki niso našli nič?
Pa še nekaj. Kakšen pomen daješ sama hrani. Ti je zelo pomembno kaj, kdaj, kje ješ. Kompliciraš, ne kompliciraš. Čeprav je še majhna, taki otroci so zelo brihtni in hitro najdejo ta prav gumbek, na katerega pritiskat da starše jezijo.
Si ne predstavljam, da imam zelo neješčega otroka. Moja sestra je zelo (in še danes) komplicirala okrog hrane, samo nikoli do te mere, da se je vse samo še okrog tega vrtelo.
Jaz bi na tvojem mestu poskusila biti eno uro na dan s hčerko (pri igri, sprehodu..) brez omenjanja hrane. Ker ona sigurno čuti in vidi, da si znervirana in žalostna.