...ker ni hotela jest.

In to jaz, ki mi je vseeno, če otrok je ali ne, saj itak je, ko je lačen. In ki še takrat ne vpijem, ko bi bilo mogoče celo dobro.

V soboto, ko sem jo pakirala za v Split. Namesto, da ji povedala, da bo teden kmalu minil in da bom vsak dan mislila nanjo in naj bo dobra pri očku. Jaz pa vpijem . Hudo je včasih, pakirat kovčke.

In Mičica me je gledala kot tele v nova vrata in mi veselo mahala, ko je šla zvečer na avion. Otroci vedo, če že mi ne.

jah, to se zgodi tudi najbolj umirjenemu človeku, da klone pod stresom. in pakiranje kovčkov to gotovo je za vaju obe. ne ženi si preveč k srcu. ko bosta spet skupaj, jo objemi in vedela bo, da je vse v najlepšem redu. in to mala Mič ve že sedaj

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Mic, tudi mame smo samo ljudje. Vcasih izgubimo kontrolo. Nic se ne sekiraj.

_____________________________

Gospa sem.

Si pač klonila sresu in živcem in s tem dokazala, da si le človek. Ljudje pa se motimo in učimo na svojih napakah (naj bi se ). Za malo Mič pa ne skrbi, gotovo uživa in je na ta pripetljaj že pozabila. Ko bosta spet skupaj, jo pa le objemi in ji povej, da jo imaš rada.

Lp, katrin

_____________________________

Be the Peace and Harmony you desire...

Ne sekiraj se Mič, vsi kdaj pa kdaj eksplodiramo za nepomembne stvari. Tvoja Mičica pa verjemi, da ti ni zamerila, bila je presenečena, vendar je že pozabila in se veseli srečanja s teboj....

Ti že pogrešaš Mičico, a ne?

Hvala bogu, da otrok "kratko pamti i brzo zaboravi!"

Nič ne moreš naredit! Naslednjič morda raje globoko vdihni in nato nadaljuj z monologom. Meni se je tudi to že zgodilo pa si vedno rečem nikoli več...pa me spet zanese ko tamali prestopi mejo.
Jaz se potolažim s tem, da bolje vem kaj je dobro za otroka kot otrok sam. Slaba tolažba...

Joj, sem se kar razjokala, ko sem brala tole temo . Jaz sem danes namreč prav tako nadrla mojega metuljčka, ker sva že drugi teden doma zaradi presnetega bronhiolitisa in že dva dni nisva bila zunaj, ker dežuje, pa še glava me že dva dni boli zaradi vnetja sinusov in potem je danes počilo, ko sem mu že milijontič rekla, naj ne odpira smeti in naj jih ne vleče ven.

Zdaj pa mi je takooooo zeeeeloooo žal, da bi ga samo stiskala k sebi in ga lupčkala. No, zdaj mi je lažje, ko sem se malo potožila. Hvala, ker me razumete!

Mič, ne se sekirat. Meni je tudi že "ušlo",  ko je npr. po 10ih NE-jih še vedno drobil smokije (jaz pa sem ravno pred tem sesala) ali s kuhlo treskal po televiziji... Ne moreš nič. Saj se lahko trudimo, da imamo svoje živčke ves čas pod kontrolo, ampak včasih nam pa vseeno pobegnejo...

Mičica ve, da je zaradi tega nimaš nič manj rada.

_____________________________

Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.