LP!

Ker se bliža tudi ta dan, me zanima kakšni so vaši pogledi na črnino ob smrti naših najdražjih?

Je prav, ''obvezno'', ''navada'' da si oblečen v črno, ali ni nujno?

Moje mnenje je, da je človek oblečen primerno priložnosti in da to ni nujno vse črno.
Moj ati je vedno govoril, kako lepo se je (ali pa smo se) ''skockali'', rad nas je videl elegantne, prav je, da smo tudi na pogrebu ''skockani'', kar pa ne nujno pomeni v črnem. ( njegovi odrasli otroci).

Kaj pa vi menite?

Seveda pa pri tem izključujem žive barve in neprimerna oblačila kot so razna mini krila ipd.

težko je reči, ker ti je oče bi se jaz za pogreb vseeno oblekla v črnino ali vsaj v temno sivo ali kaj podobnega ... je pa res da nosimo v srcu in ne v cunjah spomine in bolečino ..   in sožalje

Sivo ali crno, ali temno modro.. vsaj bliznji sorodniki oz zalujoci.. Zive barve res glih ne pasejo. Sicer je pa cist vseen kako je kdo oblecen. Zame pac. Mi gre na zivce ko eni s prstom kazejo na enga, ki ni oblecen v crno. Ampak taka je pac navada pri nas. Sej nekje drugje majo pogrebe pa v belem in bi jih tam postrani gledalil verjetno, ce bi imeli crnino..

Jaz mam ravno zarad teh navad obicajno crno, se veckrat pa raje sivo barvo.

Najprej moje iskreno sožalje in da bi čimlažje prestala te hude dni.

Kar se pa oblek tiče je pri nas tudi tradicija, da si oblečen v črno.
Pri nas je blo tako. Ko je pred zremi leti umru moj prvi nono, ki je res sovražil črno barvo, se je mami odločila, da bomo vseeno v črnem, ker pač to noni full pomeni. Enako bi moralo biti lani decembra, ko je umru tadrugi nono, ampak je bla taka burja in grozn mraz, da pač smo vsi oblekli kar smo imeli najtoplejšega. Tko sem jaz bla v črnih hlačah z nekimi nevpadljivimi tankimi plavimi črtami in kr enih škornjih (uni k majo mal mucke pr zadrgi), pa se čene kr uredu rihatam, bratranc je mel pa pač plavo bundo. Kaj smo hotli. Že tko smo vsi kasnej zboleli ampak verjetno, če bi še tisti dan gledali na to, kako smo oblečeni bi fasali vsi plučnco, kot jo je moj tata, ker pač v tisti žalosti ni odstopal od "moške obleke" brez plašča čez. Še dobr da sva ga s sesetro uspeli prepričat, da je vsaj pulover dal čez srajco, pod reklc...

Uglavnem jaz mislm, da je to čist odvisno kako ti sama gledaš na to. Če te pa preveč skrbi zaradi drugih pa mislm, da je najboljš, da se oziraš samo na svoje najbližje sorodnike, kaj bodo oni oblekli, ne pa na vse ostale ljudi, ker itak bodo imeli zmer kake pripombe. Čene druzga se bojo obregnli v to kolk je kdo joku.... Edin moj nasvet bi biu ne prekratko krilo, pa če je cerkven pogreb, ne preveč ozkih naramc, pa majčko za čez za v cerkev...

Drži se.

_____________________________

Ce te nekdo ne ljubi na nacin, kot si zelis ti, se ne pomeni, da te ne ljubi z vsem, kar zna.

po moje vsak na svoj način žaluje za človekom. verjetno je žalovanje notranji proces.
če grem sama na pogreb se oblečem tako, kot mi je všeč, pač v katerih oblačilih se dobro počutim.

razne poglede in opazke zlobnih tet in stricev pa enostavno prečujem.

jaz grem na pogreb zato, da še zadnjič izkažem pokojniku spoštovanje, in ne zato, da bi se tam kazala - s tem mislim na to, da mi je res eno figo mar kaj drugi rečejo

< Sporočilo je popravil mojamura -- 1.7.2008 9:57:14 >

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Jaz ne vidim potrebe po črni barvi, oblečeš nekaj temnejšega, kot si sama napisala ne preveč tesno in kratko pa je. 

Na očetovem pogrebu sem bila v sivem(ne preveč temnem).
Drugače se večinoma v črno oblačim in nisem hotela to s pogrebom povezovat.

Tudi temno modra je povsem primerna, tudi če je v kombinaciji s kako belo bluzo, se mi ne zdi narobe.

Pri nas je v navadi, da se vsaj svojci oblečejo v bolj temna oblačila. Ostali pa temu primerno.

Ravno kakšno razgaljanje na pogrebu mi pa ne sede.

Ni nujno v črni. Ampak naj obleka ne bo živahnih barv, prekratka, preozka.

Je boljše izbrati kakšne bolj temne barve: črna, siva, rjava, temno modra,.... Sicer pa jaz tudi ne grem na pogreb kazat zadnje mode, ampak se oblečem "priložnosti primerno" in grem izkazat spoštovanje do pokojnika. Če je pač tradicija, da si bolj v temnih oblačilih, mislim da pogreb ravno ni primerno mesto za "upiranje običajem, tradiciji".

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

Ni nujna črna. Niso pa primerne žive barve. Jaz sem za pogreb  moje pupe imela rjavo obleko in olivno zelen bolero. Pol pa itak nisem več nikoli oblekla temnih oblačil.
Meni ni ravno pomembna barva oblačil, ampak tisto kar nosiš v srcu. Mi čisto dol visi, če me je kdo zaradi neoblačenja v črno, čudno gledal.

Izredno neprimerne so meni majčke na palčke, pa odprt dekolte, prekratke kikle, previsoke pete, al pa kakšni hudi sandali s peto, pomožnosti z vdelanimi kristali. Naj bo nekaj umirjenega, nekaj, kar ne bode v oči. Neprimerni so mi tudi kakšni močni vzorci kot so široke črte, krogi, potiskano blago s cvetjem ali drugimi ornamenti. Pa veliko svetlečega nakita mi tudi ni primerna, niti močan make up.

Jaz bi oblekla kaj enobarvnega temne barve, črnina pa ni nujna.

_____________________________

Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).

Jaz menim, da je tradicija le tradicija in zagotovo bi šla na pogreb v črnini, če bi bil to pogreb mojih najbližjih in najdražjih.

_____________________________

Izberi si luno za cilj in tudi če boš zgrešil, boš še vedno pristal med zvezdami

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]