torej: nekaj časa nazaj sta moja tašča in tast omenila, da bi bilo zelo fajn, če bi naš 4letni mulc šel letos z njima na morje, kajti midva z mojim letošnje poletje ne boma šla, saj konec junija pričakujemo dojenčka. moj je rekel, da ni problema, jaz pa sprva nism nič kaj konkretnega rekla. pošteno povedano, mi ta misel ni bila najbolj všeč. pa ne zato, ker se nebi zastopila z njima (ravno nasprotno-imamo zelo fajne odnose). nevem, nekak mi ni bila všeč misel, da bi tamalega dala nekomu za en teden in da bi bil tako daleč stran od mene. oba z atijem ga imama grozno rada, zato je v meni ostal blagi dvom. ampak ok, ostalo je pri tem, da načeloma gre z njima na dopust.

nato pa je mali čez nekaj časa začel trditi, da bi šel na morje, ampak samo z mamico in atijem, da nebi šel z babico in dedijem. in mi je kar malo odleglo. res je, da ga nihče od naju ni k temu napeljeval. se je pač tako odločil. to sem tudi omenila tašči in tastu in poudarila, da ga nihče od naju ne bo silil v nekaj, kar sam hoče. nato pa je bil prejšnji teden pri njima na obisku in občutek imam, da sta mu kar malo "možgane oprala" s tem morjem. spet je začel sanjati o tem, na veliko govoriti in podobno. kot da bi bil podkupljen na nek način. nevem, no... v meni je še vedno ostal dvom, ki se je s časoma večal. in nato mi tast in tašča povesta, da imata namen iti v črno goro s tamalim. ja halo!!! to sem pa nato kar šok doživela. naj povem, da midva z mojim nikoli še nisma šla na tako dolgo pot z njim. ves čas sem si predstavljala, da imata mogoče namen iti kam bližje, recimo v istro al kej podobnega. ne pa tako daleč. in ker mi trenutno hormoni delajo 200 na uro, sem si začela predstavljati vsega boga stvari, kaj se lahko z malijem zgodi. da se pripeti kakšna prometna nesreča, da hudo zboli, da se kje izgubi in podobno. tak mi je bilo hudo, da sem se mogla začeti cmerit kot dojenček :P poleg vsega bi pa bil datum odhoda ravno takrat, ko dobimo dojenčka. jaz si pa zelo želim, da bi bil mali od vsega začetka zraven, da se čimbolj navadi na novega člana, ker ga želim vključiti v to stvar v vseh pogledih.

te svoje dvome sem nato povedala tudi mojemu in hvala bogu je tudi moj začel dvomiti v to, ker je tudi on predpostavljal, da bo dopust kje bližje. zato sva se odločila, da malega na boma dala na dopust babici in dediju. moram reči, da mi je padla cela skala s srca. svojemu malemu res nočem vzeti veselja, dala bi mu vse, kar bi rad imel, ampak tole pa enostavno ni šlo.

kaj menite? sva z mojim odreagirala pretirano in bi ga lahko pustila na morje (konec koncev sva se pa začela meniti sedaj, da bi pa mogoče za konec tedna skočili recimo septembra kam blizu na morje za kakšna 2, 3 dni)? kdaj ste ve pustile svoje otroke na dopust s svojimi starši?

lep dan in hvala za vsako mnenje.

eh, jaz mislim, da nisi odreagirala pretirano. če imate namen tako ali drugače iti na morje, potem svojemu otroku tako nič ne vzameš. bi pa sigurno tudi jaz imela pomisleke glede tako dolge poti z babico in dedkom. ker nikoli neveš, kako se bo otrok obnašal na poti. lahko, da začne hudo pogrešati mamico in atija, in takrat babi in dedi zelo težko zaležeta. tudi nisem prepričana, da bi lahko preložila tako veliko odgovornost glede otroka na nekoga drugega. naj se kaj hudega zgodi, bog ne daj.

tukaj je moj predlog: prepričana sem, da je že pri njima doma za dalj časa. ga pa daj k njima domov na počitnice. verjemi, otrok se bo vseeno zelo veselil, četudi ne bo na morju.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

tako daleč ne bi pustila.
slo bi, ce sem lahko v najkasneje uri in pol pri otroku.


_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

Glede na tvoj post boš samo trpela v času, ko otroka ne bo ob tebi. Vidva sta starša, imata pravico odločat. Če čutiš, da še nisi pripravljena, da otrok gre od tebe tako daleč je odgovor NE, pa zamera gor ali dol. Vztrajaj pri svojem. Ni mi pa jasno, zakaj nekateri stari starši tako želijo otroke tako daleč vozit, saj ja s tem prevezemajo tudi ogromno skrb in odgovornost...

_____________________________



Življenje je minljiva, hitra karavana! Ustavi žival, ki jo jezdiš, in poskusi biti srečen.
(Rubaijat, Omar Hajam, 12. stol.)

živjo.
iz svojih izkušen lahko rečem, da so bile moje najlepše počitnice z babi in dedijem- staršev takrat nisem videla NIČ (nisem še mamica, stara sem 21 let, tako da se že tukaj razlikuje). na morju z njima sem bila praktično 2 meseca (od drugega leta naprej pa do 18ga leta). je res da smo imeli prikolico in smo si urnik sami prilagajali (kdaj bo kosilo, kdaj se bomo kopali itd.). prikolico pa smo imeli postavljeno v poreču.
zelo je odvisno kašne stare starše imaš in kako se otrok odziva na določena pravila. moram pa poudariti, da je ZELO ODGOVORNO vzeti "tujega" otroka na morje.

Jaz pa ne razumem kako lahko NE zaupate starim staršem, če imate z njimi dober odnos. Saj pa so ja vas spravili gor in očitno jim je to uspelo, da ste danes tukaj in tipkate na tipkovnico . Zakaj se stare starše tako v nič daje? Ok, če bi bili neodgovorni in da mate dokaze za to, ne razumem pa, zakaj NE pustiti otrok na morje z njimi???
Saj pa smo starši z njimi praktično cele dneve vse dni v letu, otroci pa rabijo videt tudi ostali svet in druge ljudi. In z babicami ter dedki se načeloma vedno lepo razumejo, če so seveda v redu odnosi.
Res pa je, da je treba biti bolj pozoren, če je na poti nov dojenček in da se ne bi starejši počutil odrinjenega.. In če je Črna Gora... ne vem, kaj bi tu bilo tako problematičnega.. Saj je res daleč, ampak dedek in babica že očitno vesta kako in kaj, otrok pa tut ni več tako mali.
Pa če si še tamali želi, jaz ga niti pod razno pri tem ne bi omejevala.. Saj pa se ne more dete do ne vem kdaj držat mame za kiklo.

no, no, tega jst nikoli nisem rekla, da jim ne zaupam in da jih dajem v nič. ne polagati besed drugim v usta, ki jih sami nikoli niso izrekli.

priznati moram, da sem celo nosečnost čustveno na zemlji, marsu, luni in nazaj pol pa še dodatna skrb za tamalega (verjetno res neupravičena).... že tako nas ob prihodu dojenčka čaka pestro in težko obdobje, pol pa da bi se še za to mogla sekirati.... verjetno oz. zagotovo si brez veze delam skrbi, a trenutno na svoja čustva na morem vplivati in čez dva meseca bi rada vso stvar izpeljala čim manj stresno za naju, sina in dojenčka. pač poskušam odvrniti vsako dodatno skrb, četudi neupravičeno. hormoni itak....

jaz te čist zastopim. sama je tudi ne bi dala, pa ne iz tega razloga da jima ne zaupam, popolnoma jima zaupam, samo sama nisem še pripravljena otroka pustiti nekomu za več dni, brez da bi ga vmes videla, skratka nisem je še pripravljena spustit stran od sebe. vem da bi mi bilo zelo hudo ta čas, ko je ne bi bilo, zato je na tak dopust letos še ne mislimo dati. ko bom sama pripravljena, jo bom pa seveda pustila, trenutno pa mi je še premala (17 mesecev).

Meni tudi ideja, da bo sin v Črni Gori ravno takrat, ko naj bi jaz rodila, ne bi bila čisto nič všeč.

Kaj pa, če bi starim staršem povedala za svoje pomisleke? Mogoče bi oni bili pripravljeni it tudi kam bližje.

Jaz mislim da si čisto pretirano reagirala in da je to pretirano priklepanje otroka na sebe. Naj gre z babico in dedijem in uživa in se nauči malo samostojnosti. Jaz bom svojo vsekakor pustila s starimi starši, če bodo le želeli it z njo, mogoče letos res še ne, ker bo stara 6 mesecev, babica in dedi pa gresta na Sejšele, tako da je verjetno niti ne bi hotela zraven, drugo leto pa vsekakor upam, da bo kakšna prilika, da bo šla z njima 

Edino kar meni nebi bilo všeč je to, da bi bil mali na morju ravno takrat ko naj bi se rodil novi član...čeprav po drugi strani, pa mogoče bi se pa tavelik še bolj super počutil, ker on je pa zdaj šel že na dolgo pot z babico in dedkom, ker je že velik bratec !
Kaj vem, jaz mislim da pri 4 letih že znajo povedati kam bi radi šli in kam ne..itak pa so panavadi počitnice z babicam super-jih okol  vrtijo in naserjejo tut čist vse, kar staršev nebi nikoli  

ma sej malega čist nič ne omejujemo. na počitnice ga komot dam k tašči in tasti, tud za cel teden (k svojim staršem ga zelo nerada dajem, ker nimamo nikakršnih normalnih odnosov), moram pa priznati, da mi najbolj ta velika razdalja dela preglavice. še sama nikoli nisem šla s tamalim tak daleč... in pa seveda čas dopusta.

< Sporočilo je popravil butt3rfly -- 27.4.2011 13:17:47 >

Jst se pa strinjam z Ankico. Edina  stvar, ki me bi držala nazaj, da ne gre na dopust, bi bil prihod novorojenčka. Takrat je pa res najboljše, da je mali doma. 

_____________________________


Jakob, 23.04.2007, 3570g/55cm
Julija, 30.08.2009, 3570g/52cm

na morje bi pustila otroka,če SAM hoče iti z dedkom in babico.Na uživa.z babicami je vedno zelo lepo